Vprašanje
Kaj je Peteroknjižje?
Odgovor
Peteroknjižje je poimenovanje za prvih pet knjig Svetega pisma. Po mnenju konservativnejših biblicistov je njihov avtor pretežno Mojzes. V samem Peteroknjižju sicer avtor ni jasno imenovan, v številnih odlomkih pa so njihovo avtorstvo oz. besede pripisani Mojzesu (2 Mojzes 17,14; 24,4–7; 4 Mojzes 33,1–2; 5 Mojzes 31,9–22). Eden najpomembnejših pokazateljev Mojzesovega avtorstva je ta, da je Jezus sam ta del Stare zaveze imenoval »Mojzesova postava« (Luka 24,44). V Peteroknjižju je sicer nekaj vrstic, glede katerih kaže, da jih je dodal nekdo drug – npr. opis Mojzesove smrti in pogreba v Peti Mojzesovi knjigi 34,5–8 – vendar večina biblicistov avtorstvo vendarle pripisuje pretežno Mojzesu. Tudi če je bil pisec prvotnih rokopisov Józue ali kdo drug, lahko naukom in razodetju sledimo od Boga do Mojzesa: ne glede na to, kdo je besede dejansko zapisal, je avtor Bog in so knjige navdihnjene.
Peteroknjižju s tujko pravimo Pentatevh, gr. ‘pet zvitkov’. Peteroknjižje vsebuje prvega izmed treh delov judovskega kanona. Tertulijan je prvih pet knjig Svetega pisma imenoval Pentatevh že leta 200 n. št. Te knjige so Geneza, Eksodus, Levitik, Numeri in Devteronomij. Drugo poimenovanje zanje je Tora, hebr. ‘zakon, postava’.
Judje Staro zavezo na splošno delijo na tri dele: Postava, Preroki in Spisi. Tora ali Postava vsebuje zgodovinsko ozadje stvarjenja ter Božjo izbiro Abrahama in judovskega ljudstva za svoje izvoljeno ljudstvo. V Tori je zapisan tudi zakon, ki ga je Bog dal Izraelu na Sinajski gori. V Svetem pismu je teh pet knjig poimenovanih različno. V knjigi Jozue 1,7 so imenovane »postava«, ki jo je »zapovedal Mojzes«, v Prvi knjigi kraljev 2,3 pa »Mojzesova postava«.
Pet knjig Svetega pisma je začetek Božjega progresivnega razodevanja človeku. V Prvi Mojzesovi knjigi ali Genezi beremo o začetku stvarjenja, človekovem padcu, obljubi odkupitve, začetku človeške civilizacije in začetku Božjega zaveznega odnosa s svojim izvoljenim ljudstvom Izraelom.
Druga Mojzesova knjiga ali Eksodus opisuje, kako je Bog svoje zavezno ljudstvo rešil iz suženjstva in kako se je ljudstvo pripravljalo, da bo zavzelo deželo, ki jim jo je obljubil Bog. Opisana je rešitev Izraela iz Egipta po 400 letih suženjstva, kakor je Bog obljubil Abrahamu (1 Mojzes 15,13). Eksodus vključuje tudi Božjo sklenitev zaveze z Izraelom na Sinajski gori, navodila za izdelavo shodnega šotora, izročitev desetih zapovedi in druga navodila o tem, kako naj Izrael časti Boga.
Sledi Tretja Mojzesova knjiga ali Levitik, v katerem so še razširjena navodila o tem, kako mora zavezno ljudstvo (Izrael) častiti Boga in kako naj se upravlja. Pojasnjuje zahteve sistema žrtvovanja, ki bi Bogu omogočil, da prezre grehe svojega ljudstva, dokler Kristus s popolno daritvijo samega sebe ne bo dosegel popolne sprave za greh.
Četrta Mojzesova knjiga ali Numeri opisuje ključne dogodke v obdobju 40 let, ko je Izrael taval po puščavi, ter podaja navodila, kako naj zavezno ljudstvo živi in časti Boga.
Zadnja v Peteroknjižju je Peta Mojzesova knjiga ali Devteronomij. Včasih jo imenujejo »druga postava« ali »ponovitev postave«. V njej so zapisane zadnje Mojzesove besede pred vstopom Izraelcev v obljubljeno deželo (5 Mojzes 1,1). Ponovi in razloži se postava, ki jo je Bog dal Izraelcem na Sinajski gori. Ko Izrael začenja novo poglavje svoje zgodovine, jih Mojzes spomni na Božje zapovedi ter blagoslove, ki jih bodo deležni, če bodo Boga ubogali, in prekletstva, ki jih bodo doletela, če bodo Bogu neposlušni.
Pet Mojzesovih knjig na splošno velja za zgodovinske knjige, ker opisujejo zgodovinske dogodke. Tudi če se imenujejo Tora (‘postava’), dejansko vključujejo mnogo več od zgolj zakonov. Podajajo pregled Božjega načrta odkupitve in so ozadje za vse, kar v Svetem pismu sledi. Kot velja za preostalo Staro zavezo, se obljube, tipi in prerokbe Peteroknjižja dokončno izpolnijo v osebi in delu Jezusa Kristusa.
English
Kaj je Peteroknjižje?
