Vprašanje
Ali so pisma apostola Pavla navdihnjena (gl. 1 Korinčanom 7,12)?
Odgovor
Večina konservativnih evangelijskih kristjanov je prepričana, da je navdihnjena prav vsaka besedica v Svetem pismu (2 Timotej 3,16). Kritiki Svetega pisma trdijo, da odlomek 1 Korinčanom 7,12 ni navdihnjen, ampak Pavel v njem izraža lastno mnenje. Ali so torej v Svetem pismu še drugi odlomki, glede katerih bi lahko domnevali, da odražajo mnenje človeškega pisca in ne zapovedi božanskega avtorja? Vprašanje zadeva bistvo pojma avtoritete Svetega pisma.
Pavel je pismo napisal skupini kristjanov, ki je živela v zelo sprijenem mestu Korint. Razlog za to je bila deloma tudi prisotnost Afroditinega templja v mestu. V templju je prebivalo več kot 1000 tempeljskih prostitutk. In v tem okolju je Pavel ustanovil korintsko cerkev. Dejansko je veliko članov izhajalo iz takega nemoralnega načina življenja v Korintu. Korintska cerkev je vključevala nekdanje nečistnike, malikovalce, prešuštnike, homoseksualce, tatove in pijance (1 Kor 6,9–11).
V sedmem poglavju pisma Pavel odgovarja na vprašanje cerkve o spolnih odnosih med moškimi in ženskami. Glede na družbeno klimo v Korintu so korintski kristjani menili, da je morda celibat primeren za vsakogar. Pavel se strinja, da je celibat dober, in celo pravi, da bi si želel, da bi lahko več ljudi živelo v celibatu kakor on. Pavel s tem ne omalovažuje zakonske zveze. Omenja le očitne prednosti samskosti za krščansko službo. Vendar pove tudi, da je samskost dar od Boga, ki ga ne prejmejo vsi (v. 7). Glede že poročenih ljudi Pavel pravi, naj tako tudi ostane, v 10. vrstici pa dodaja, da tega ne pravi on, Pavel, ampak Gospod. Pavel torej Korinčanom posreduje Jezusovo zapoved. Zapoved izhaja iz Jezusovih naukov v evangelijih, zlasti Evangelija po Mateju 5,32.
Nazadnje se v 12. vrstici Pavel dotakne še »mešanih zakonov«, zakonov med kristjani in nekristjani. Zaradi prevladujoče okolice bi lahko kristjani pomislili, da se morajo od neverujočih zakoncev razvezati, češ da sebe s tem očiščujejo. Pavel verujočemu zakoncu pravi, naj ostane poročen, pri čemer poudari, da tega ne pravi Jezus, ampak on sam. A to še vseeno ne pomeni, da Pavel tu izraža lastno mnenje. Pač pa samo pravi, da Jezus med svojim zemeljskim delovanjem ni izrecno spregovoril o tem vprašanju. Jezus nikjer v evangelijih izrecno ne uči, kako ravnati v primeru takega »mešanega« zakona. Navede pa en upravičen razlog za razvezo (Matej 5,32), in ta razlog ni zakon z neverujočim.
Najbolje torej odgovorimo tako: Pavel je podal novo razodetje na področju, ki se ga Jezus ni izrecno dotaknil. Zato Pavel doda, da to pravi on, ne Gospod. Drugače rečeno: to zapove Pavel, ne Jezus, in sicer na podlagi Jezusovih naukov. Jezus je deloval zelo široko, seveda pa ni mogel izrecno obravnavati vseh podrobnosti krščanskega življenja. Zato je pooblastil apostole, da po njegovem vnebohodu nadaljujejo njegovo delo, in zato imamo od Boga navdihnjeno Sveto pismo – »da bi bil Božji človek popoln in pripravljen za vsako dobro delo« (2 Timoteju 3,17). Pavel je bil sicer odgovoren za velik del novega razodetja, a je za tem stal Sveti Duh. Pavel v marsikaterem svojem pismu omenja »skrivnosti«. To je termin, ki pomeni prej nerazodeto resnico, ki se je zdaj razodela, npr. da cerkev vključuje Jude in pogane (Rimljanom 11,25) ali kako bo videti vnebovzetje cerkve (1 Korinčanom 15,51–52). Pavel torej podaja le dodatno razodetje v zvezi z zakonsko zvezo, o kateri Jezus ni govoril podrobneje.
English
Ali so pisma apostola Pavla navdihnjena (gl. 1 Korinčanom 7,12)?
