Vprašanje
Zakaj je vstajenje Jezusa Kristusa pomembno?
Odgovor
Jezusovo vstajenje je pomembno iz več razlogov. Prvič, vstajenje pričuje o ogromni moči samega Boga. Verjeti v vstajenje pomeni verjeti v Boga. Če Bog obstaja in če je ustvaril vesolje in ima moč nad njim, potem ima moč, da obuja mrtve. Če nima takšne moči, ni vreden naše vere in čaščenja. Samo Bog, ki je ustvaril življenje, ga lahko obudi po smrti, samo on lahko obrne ostudnost, ki je smrt sama, in samo on lahko odstrani želo in pridobi zmago nad grobom (Prvo pismo Korinčanom 15,54–55). Z Jezusovim vstajenjem iz groba nas Bog spominja na svojo absolutno suverenost nad življenjem in smrtjo.
Vstajenje Jezusa Kristusa je tudi pomembno, ker potrjuje, da je Jezus to, kar je trdil, da je, namreč Božji Sin in Mesija. Po Jezusu je bilo njegovo vstajenje »znamenje z neba«, ki je potrdilo njegovo delovanje (Evangelij po Mateju 16,1–4; Evangelij po Janezu 2,18–22). Vstajenje Jezusa Kristusa, ki ga je potrdilo stotine očividcev (Prvo pismo Korinčanom 15,3–8), zagotavlja neovrgljiv dokaz, da je on Odrešenik, kot je trdil.
Še en razlog za pomembnost vstajenja Jezusa Kristusa je, da dokazuje njegovo brezgrešno in božansko naravo. Sveto pismo pravi, da Božji »Sveti« nikoli ne bo videl trohnobe (Psalm 16,10), in Jezus ni nikoli videl trohnobe, niti po svoji smrti (gl. Apostolska dela 13,32–37). Na osnovi Kristusovega vstajenja je apostol Pavel oznanjal: »Vedite, bratje: po njem se vam oznanja odpuščanje grehov. In vsak, kdor veruje, dobi v njem opravičenje od vsega, od česar niste mogli dobiti opravičenja v Mojzesovi postavi« (Apostolska dela 13,38–39).
Vstajenje Jezusa Kristusa ni samo najvišja potrditev njegove božanskosti; potrjuje tudi starozavezna preroštva, ki so napovedovala Jezusovo trpljenje in vstajenje (gl. Apostolska dela 17,2–3). Kristusovo vstajenje je tudi potrdilo njegove trditve, da bo tretji dan obujen (Evangelij po Marku 8,31; 9,31; 10,34). Če Jezus Kristus ni vstal, potem tudi mi nimamo nobenega upanja, da bomo vstali mi. Pravzaprav brez Kristusovega vstajenja nimamo Odrešenika, odrešitve, ne upanja na večno življenje. Kot je rekel Pavel, bi bila naša vera »prazna«, evangelij bi bil brez moči in naši grehi bi ostali neodpuščeni (Prvo pismo Korinčanom 15,14–19).
Jezus je rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje« (Evangelij po Janezu 11,25) in v tej izjavi trdil, da je vir obojega. Ni vstajenja brez Kristusa, ne večnega življenja. Jezus dela več kot daje življenje; on je življenje, zato smrt nima moči nad njim. Jezus daje svoje življenje tistim, ki verujejo vanj, tako da imamo z njim tudi mi zmago nad smrtjo (Prvo Janezovo pismo 5,11–12). Mi, ki verujemo v Jezusa Kristusa, bomo osebno izkusili vstajenje, saj ker imamo življenje, ki ga daje Jezus, smo premagali smrt. Nemogoče je, da bi smrt premagala kristjana (Prvo pismo Korinčanom 15,53–57).
Jezus je »prvenec tistih, ki so zaspali« (Prvo pismo Korinčanom 15,20). Z drugimi besedami, Jezus je vodil pot v življenje po smrti. On je jamstvo vstajenja za vse tiste, ki mu pripadajo (Evangelij po Janezu 6,39–40). Vstajenje Jezusa Kristusa je pomembno kot pričevanje za vstajenje ljudi, ki je osnovna dogma krščanske vere. V nasprotju z drugimi verstvi ustanovitelj krščanstva preseže smrt in obljubi, da bodo njegovi sledilci storili enako. Vsa druga verstva so ustanovili samo ljudje, katerih konec je bil grob. Kot kristjani vemo, da se je Bog utelesil v človeku, Jezusu Kristusu, umrl za naše grehe in tretji dan vstal od mrtvih. Grob ga ni mogel zadržati. On živi in danes sedi na desnici Očeta v nebesih (Pismo Hebrejcem 10,12).
Božja beseda jamči, da bodo verniki vstali, ko se bo Jezus Kristus vrnil po svojo cerkev. Takšno zagotovilo vodi v veliko pesem zmagoslavja, kot piše Pavel v Prvem pismu Korinčanom 15,55: »Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo?« (prim. Ozej 13,14).
Pomembnost Kristusovega vstajenja ima vpliv na naše služenje Gospodu zdaj. Pavel konča svojo razpravo o vstajenju z naslednjimi besedami: »Zato, moji ljubi bratje, bodite stanovitni, neomahljivi, nadvse uspešni v Gospodovem delu, ker veste, da vaš trud v Gospodu ni prazen« (Prvo pismo Korinčanom 15,58). Ker vemo, da bomo vstali v novo življenje, lahko prenašamo preganjanje in nevarnost zaradi Kristusa (Prvo pismo Korinčanom 15,30–32), tako kot je to delal apostol Pavel. Zaradi vstajenja Jezusa Kristusa je tisoče krščanskih mučencev v zgodovini prostovoljno zamenjalo svoje zemeljsko življenje za večno življenje in obljubo vstajenja.
Vstajenje je zmagoslavna in veličastna zmaga za vsakega vernika. Jezus Kristus je umrl, bil pokopan in tretji dan vstal od mrtvih, kot je zapisano v Svetem pismu (Prvo pismo Korinčanom 15,3–4). In vrnil se bo! Mrtvi v Kristusu bodo obujeni in tisti, ki bodo živi ob njegovem prihodu, bodo spremenjeni in bodo dobili nova, poveličana telesa (Prvo pismo Tesaloničanom 4,13–18). Zakaj je vstajenje Jezusa Kristusa pomembno? Dokazuje, da je Bog; naš Mesija in večni Kralj. Kaže, da je Bog Oče sprejel Jezusovo žrtev za nas. Kaže, da ima Bog moč, da nas obudi od mrtvih. Jamči, da telesa tistih, ki verujejo v Kristusa, ne bodo ostala mrtva, ampak bodo obujena, spremenjena v poveličana telesa za večno življenje. »Naša domovina pa je v nebesih, od koder tudi pričakujemo odrešenika, Gospoda Jezusa Kristusa. Ta bo z močjo, s katero si more podvreči vse, preobrazil naše bedno telo, tako da ga bo naredil podobno telesu svojega veličastva« (Pismo Filipljanom 3,20–21).
English
Zakaj je vstajenje Jezusa Kristusa pomembno?
