Vprašanje
Kako so lahko ljudje spoznali Boga, preden je nastalo poznali Boga pred Svetim pismom?
Odgovor
Čeprav ljudje nekdaj niso imeli zapisane Božje besede, so bili vendarle zmožni sprejemati, razumeti in ubogati Boga. Pravzaprav je še danes po svetu veliko območij, kjer Sveto pismo ni na voljo, pa vendar ljudje lahko spoznajo Boga in tudi ga poznajo. Gre za razodetje: Bog nam razodeva, kar želi, da bi o njem vedeli. Sveto pismo sicer resda ne obstaja že od nekdaj, vendar je bilo za človeka vedno mogoče, da prejme in razume Božje razodetje. Ločimo dve vrsti razodetja, splošno in posebno.
Splošno razodetje je to, kar Bog sporoča vsemu človeštvu. Zunanji vidik splošnega razodetja je tisto, kar lahko izvira samo od Boga. Ker vse to obstaja in ker mora biti za obstoj kak razlog, mora obstajati tudi Bog. V Pismu Rimljanom 1,20 beremo: »Kajti od stvarjenja sveta naprej je mogoče to, kar je v njem nevidno, z umom zreti po ustvarjenih bitjih: njegovo večno mogočnost in božanskost. Zato so ti ljudje neopravičljivi.« Vsi ljudje po vsem svetu lahko pogledajo stvarstvo in spoznajo, da Bog obstaja. Psalm 19,2–5 razlaga, da stvarstvo jasno pripoveduje o Bogu v jeziku, ki ga lahko razumejo vsi ljudje. »To ni govor, to niso besede, njihov glas je neslišen[.]« (v. 3) Razodetje prek narave je jasno. Nihče se ne more izgovoriti na nevednost. Ne ateist ne agnostik pri tem nimata alibija.
Še en vidik splošnega razodetja – tega, kar je Bog razodel vsem – je naša vest. To pa je znotraj. » Saj jim je to, kar je mogoče spoznati o Bogu, očitno: sam Bog jim je namreč to razodel.« (Rimljanom 1,19) Ljudje se zaradi tistega nesnovnega, kar je v njih, zavedajo, da obstaja Bog. Ta vidika splošnega razodetja se kažeta v mnogih zgodbah misijonarjev o srečanjih z domorodnimi plemeni, ki niso nikoli dotlej videla Svetega pisma ali slišala za Jezusa. Ko pa so jim misijonarji predstavili načrt odrešenja, so že vedela, da Bog obstaja: videla so namreč dokaze za to v naravi. Vedela so tudi, da potrebujejo odrešenika, saj jim je vest govorila, da so grešni in potrebni odrešenja.
Poleg splošnega razodetja poznamo tudi posebno razodetje, prek katerega Bog človeštvu predstavlja sebe in svojo voljo. Posebnega razodetja ne prejmejo vsi ljudje, ampak le določeni ljudje v določenih trenutkih. Svetopisemski primeri posebnega razodetja so žreb (Apostolska dela 1,21–26; Pregovori 16,33), urím in tumím (poseben način žreba, ki ga je izvajal véliki duhovnik – gl. 2 Mojzes 28,30; 4 Mojzes 27,21; 5 Mojzes 33,8; 1 Samuel 28,6; Ezra 2,63), sanje in videnja (1 Mojzes 20,3.6; 31,11–13.24; Joel 3,1), prikazovanja Gospodovega angela (1 Mojzes 16,7–14; 2 Mojzes 3,2; 2 Samuel 24,16; Zaharija 1,12) ter delovanje prerokov (2 Samuel 23,2; Zaharija 1,1). To ni izčrpen seznam vseh takih trenutkov v Svetem pismu, prikazuje pa dobre primere tovrstnega razodetja.
Tudi Sveto pismo, kakor ga poznamo, je odraz posebnega razodetja, in sicer razodetja čisto svoje kategorije, saj zaradi njega danes niso več potrebne druge oblike posebnega razodetja: Pismo samo po sebi povsem zadošča. Celo Peter, ki je skupaj z Janezom videl, kako je Jezus na gori spremenitve govoril z Mojzesom in Elijem (Matej 17; Luka 9), je izjavil, da je postala zaradi tega dogodka zanje preroška beseda še trdnejša in da je treba nanjo paziti (2 Peter 1,19). Sveto pismo je namreč pisni vir vseh informacij o Bogu in njegovem načrtu, glede katerih Bog želi, da jih poznamo. V Svetem pismu piše vse, kar moramo vedeti, da bi lahko imeli z Bogom odnos.
Preden je torej nastalo Sveto pismo, kakor ga poznamo, je Bog sebe in svojo voljo razodeval na številne načine. Neverjetno, da se Bog ni razodel le na en način, ampak na veliko različnih načinov. Zaradi tega smo hvaležni, da nam je dal Bog pisano besedo in jo ohranil za nas danes. Nismo na milost in nemilost prepuščeni komu drugemu, da bi nam povedal, kaj je rekel Bog, ampak lahko to preberemo kar sami!
Seveda pa je najjasnejše razodetje Boga njegov Sin Jezus Kristus (Janez 1,14; Hebrejcem 1,3). Ko je bil Jezus učlovečen, da bi živel med nami tu na zemlji, je bilo že to dejstvo samo po sebi izjemno pomenljivo. Ko pa je za naše grehe umrl na križu, ni bilo več dvoma, da je Bog ljubezen (1 Janez 4,10).
English
Kako so lahko ljudje spoznali Boga, preden je nastalo poznali Boga pred Svetim pismom?
