Vprašanje
Kaj je predmilenializem?
Odgovor
Predmilenializem je stališče, da se bo Jezus vrnil na zemljo pred njegovim tisočletnim kraljestvom in da tisočletno kraljestvo dobesedno pomeni tisoč let Kristusovega vladanja na zemlji. Da bi lahko razumeli in razlagali odlomke v Svetem pismu, ki obravnavajo dogodke v poslednjih časih, moramo jasno razumeti dve stvari: primerno metodo razlaganja Svetega pisma in razliko med izraelskim narodom (Judi) in Cerkvijo (telesom vseh vernikov v Jezusu Kristusu).
Prvič, primerna metoda razlaganja Svetega pisma zahteva, da se Sveto pismo razlaga na način, ki je skladen s sobesedilom. To pomeni, da je treba odlomek razlagati na način, ki je skladen s poslušalstvom, za katerega je bil napisan, o kom je bil napisan, kdo ga je napisal itd. Ključno je poznati pisca, poslušalstvo in zgodovinsko ozadje vsakega odlomka, preden ga razlagamo. Zgodovinsko in kulturno okolje pogosto odkrije pravilen pomen odlomka. Pomembno si je tudi zapomniti, da Sveto pismo razlaga Sveto pismo. To pomeni, da odlomek pogosto pokriva temo ali predmet, ki je omenjen tudi na drugem mestu v Svetem pismu. Pomembno je razlagati vse te odlomke tako, da so skladni drug z drugim.
Nazadnje in najpomembnejše pa je, da je treba odlomke vedno vzeti v njihovem normalnem, običajnem, vsakdanjem, dobesednem pomenu, razen če sobesedilo odlomka kaže, da je mišljeno v prenesenem pomenu. Dobesedna razlaga ne odstrani možnosti uporabe figurativnega [tj. prenesenega] govora. Pač pa spodbuja razlagalca, da odlomka ne razlaga v prenesenem pomenu, razen če je to primerno za to sobesedilo. Bistvenega pomena je, da nikoli ne iščemo »globljega, bolj duhovnega« pomena, kot je predstavljen. Poduhovljanje odlomka je nevarno, saj premakne osnovo za točno razlago s Svetega pisma na um bralca. V tem primeru ne moremo imeti objektivnega standarda razlage; namesto tega Sveto pismo postane podvrženo temu, da si vsak po svoje razlaga, kaj pomeni. Drugo Petrovo pismo 1,20–21 nas opominja: »… nobena prerokba v Pismu ni stvar zasebne razlage. Nikoli namreč nobena prerokba ni prišla po človeški volji, ampak so ljudje, nošeni od Svetega Duha, govorili v imenu Boga.«
Če uporabimo ta načela svetopisemske razlage, moramo videti, da sta izraelski narod (Abrahamovi telesni potomci) in Cerkev (vsi novozavezni verniki) dve različni skupini. Ključno je spoznati, da se Izrael in Cerkev razlikujeta, ker če to napačno razumemo, bomo napačno razlagali Sveto pismo. Posebno smo nagnjeni k napačnim razlagam odlomkov, ki govorijo o obljubah, ki jih je Bog dal Izraelu (tako izpolnjenih kot neizpolnjenih). Takšnih obljub naj ne bi uporabljali za Cerkev. Zapomnite si, sobesedilo odlomka bo določalo, na koga je naslovljen, in bo pokazalo najpravilnejšo razlago.
Če to upoštevamo, si lahko ogledamo različne odlomke Svetega pisma, ki vodijo v predmilenijsko stališče. Prva Mojzesova knjiga 12,1–3: »GOSPOD je rekel Abramu: ›Pojdi iz svoje dežele, iz svoje rodbine in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo bom pokazal. Iz tebe bom naredil velik narod, blagoslovil te bom in naredil tvoje ime veliko, da bo v blagoslov. Blagoslovil bom tiste, ki te bodo blagoslavljali, in preklel tiste, ki te bodo preklinjali, in v tebi bodo blagoslovljeni vsi rodovi zemlje.‹«
Tukaj Bog obljublja Abrahamu tri stvari: Abraham bo imel veliko potomcev, njegov narod bo imel v lasi in zasedel deželo ter univerzalni blagoslov bo prišel na vse človeštvo iz Abrahamovega rodu (Judov). V Prvi Mojzesovi knjigi 15,9–17 Bog potrdi svojo zavezo z Abrahamom. Zaradi načina, kako to stori, Bog naloži vso odgovornost za zavezo sebi. To pomeni, da ni ničesar, kar bi Abraham lahko storil ali ne storil, kar bi izničilo zavezo, ki jo je sklenil Bog. V tem odlomku so tudi postavljene meje za deželo, ki jo bodo Judje sčasoma zasedli. Za podroben seznam meja preberite Peto Mojzesovo knjigo 34. Drugi odlomki, ki govorijo o obljubi dežele, so Peta Mojzesova knjiga 30,3–5 in Ezekiel 20,42–44.
V Drugi Samuelovi knjigi 7,10–17 vidimo obljubo, ki jo je Bog dal kralju Davidu. Tukaj Bog obljublja Davidu, da bo imel potomce in da bo iz teh potomcev Bog ustanovil večno kraljestvo. To se nanaša na Kristusovo vladanje med tisočletnim kraljestvom in za vedno. Pomembno se je zavedati, da mora biti ta obljuba izpolnjena dobesedno in da do njene izpolnitve še ni prišlo. Nekateri verjamejo, da je bila Salomonova vladavina dobesedna izpolnitev tega preroštva, vendar tukaj naletimo na težavo. Ozemlje, nad katerim je vladal Salomon, danes ne pripada Izraelu niti Salomon danes ne vlada Izraelu. Spomnite se, da je Bog obljubil Abrahamu, da bodo njegovi potomci za vedno imeli deželo. Poleg tega tudi Druga Samuelova knjiga 7 pravi, da bo Bog vzpostavil kralja, ki bo vladal vso večnost. Salomon ne more biti izpolnitev obljube, ki jo je Bog dal Davidu. Zato je to obljuba, ki mora biti še izpolnjena.
Če upoštevamo vse to, si oglejmo, kaj je zapisano v Razodetju 20,1–7. Tisoč let, ki se jih vedno znova omenja v tem odlomku, ustreza Kristusovi tisočletni vladavini na zemlji. Spomnite se, da se mora obljuba, ki je bila dana Davidu o vladarju, izpolniti dobesedno in se še ni izpolnila. Predmilenializem gleda na ta odlomek tako, kot da opisuje prihodnjo izpolnitev te obljube s Kristusom na prestolu. Bog je sklenil brezpogojno zavezo tako z Abrahamom kot z Davidom. Nobena izmed teh zavez še ni bila popolnoma ali trajno izpolnjena. Dobesedna, fizična Kristusova vladavina je edini način, da se zavezi lahko izpolnita, kot je Bog obljubil, da se bosta.
Če uporabimo dobesedno metodo razlaganja Svetega pisma, se bodo sestavili vsi koščki sestavljanke. Vsa starozavezna preroštva o Jezusovem prvem prihodu so se izpolnila dobesedno. Zato bi morali pričakovati, da se bodo tudi preroštva o njegovem ponovnem prihodu izpolnila dobesedno. Predmilenializem je edini sistem, ki se ujema z dobesedno razlago Božjih zavez in preroštev o poslednjih časih.
English
Kaj je predmilenializem?
