Evangelij po Mateju
Pisec: Evangelij po Mateju je napisal od Boga navdihnjeni apostol z istim imenom (Evangelij po Mateju 9,9–11), znan tudi kot Levi (Evangelij po Marku 2,14; Evangelij po Luku 5,27). Slog knjige je točno tak, kakršnega bi pričakovali od nekdanjega judovskega cestninarja, ki ga je močno zanimalo računovodstvo (Evangelij po Mateju 18,23–24; 25,14–15). Je zelo urejen in jedrnat.Kot nekdanji cestninar za rimsko oblast v prvem stoletju je Matej lahko pisal v neki obliki stenografije, kar mu je omogočalo, da je govor zapisal besedo za besedo. Zato poleg tega, da je navdihnjen od Svetega Duha, Evangelij po Mateju zagotovo vsebuje dejanski zapis Kristusovega nauka. Na primer, pridiga na gori, kot je zapisana v poglavjih 5–7, je skoraj zagotovo popoln zapis tega velikega sporočila.
Čas pisanja: Apostol Matej je napisal ta evangelij zgodaj v krščanskem obdobju, verjetno okrog leta 50 po Kr., ko so bili mnogi kristjani judovski spreobrnjenci. Zato je judovska perspektiva v tem evangeliju ustrezna in očitna.
Namen pisanja: Z namenom, da bi dokazal, da je Jezus dolgo pričakovani Mesija za judovsko ljudstvo, Matej navaja več kot 60-krat iz Stare zaveze in poudarja, kako je Kristus izpolnitev mesijanskega preroštva. Piše o Jezusovem rodovniku od Davida, Abrahamovega sina (Evangelij po Mateju 1,1–17), in pogosto omenja Jezusa kot »Davidov sin« (Evangelij po Mateju 1,1; 9,27; 12,23; 15,22; 20,30; 21,9.15; 22,42.45), da bi pokazal, da je Jezus Kralj in Mesija Izraela. Matejev natančni judovski pristop k pripovedovanju zgodbe evangelija vidimo v stvareh, kot je njegova uporaba besedne zvezde »nebeško kraljestvo«, in sicer 32-krat (česar ne najdemo nikjer drugje v Svetem pismu), medtem ko drugi evangelisti govorijo o »Božjem kraljestvu«.
Ključne vrstice: Evangelij po Mateju 5,17: »Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel.«
Evangelij po Mateju 5,43–44: »Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo.«
Evangelij po Mateju 6,9–13: »Vi torej molíte takóle: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Zgôdi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh; in odpústi nam naše dolge, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom; in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega.«
Evangelij po Mateju 16,26: »Kajti kaj koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? Ali kaj bo dal človek v zameno za svoje življenje?«
Evangelij po Mateju 22,37–40: »Rekel mu je: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.«
Evangelij po Mateju 27,31: »Potem ko so ga zasmehovali, so mu slekli plašč, ga oblekli v njegova oblačila in odvedli, da bi ga križali.«
Evangelij po Mateju 28,5–6: »Angel pa je nagovoril ženi: ›Ne bojta se! Vem, da iščeta Jezusa, križanega. Ni ga tukaj. Obujen je bil, kakor je rekel! Stopíta sèm in poglejta kraj, kamor so ga položili.‹«
Evangelij po Mateju 28,19–20: »Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.«
Kratek povzetek: Matej opiše rodovnik, rojstvo in zgodnje Kristusovo življenje v prvih dveh poglavjih. Poglavji 3 in 4 se nanašata na začetek Jezusovega javnega delovanja. Poročilo se nadaljuje od tam, ne v kronološkem vrstnem redu, ampak skozi pet glavnih razprav: pridiga na gori (pogl. 5–7); naloga apostolov (pogl. 10); prilike o kraljestvu (pogl. 13); razprava o tem, da mora biti vernik podoben otroku (pogl. 18); in razprava o Jezusovem ponovnem prihodu (pogl. 24–25). Vsaka razprava se konča z različico te besedne zveze: »Ko je Jezus končal te besede« (Evangelij po Mateju 7,28; 11,1; 13,53; 19,1; 26,1). Poglavji 26 in 27 govorita o prijetju, mučenju in križanju Jezusa. Zadnje poglavje opisuje njegovo vstajenje in veliko poslanstvo.
Povezave: Ker je Matejev namen, da predstavi Jezusa Kristusa kot Kralja in Mesija Izraela, navaja iz Stare zaveze več kot pisci drugih treh evangelijev (več kot 60-krat). Evangelij začne z Jezusovim rodovnikom, spremlja ga vse od Abrahama, praočeta Judov. Od tam naprej Matej pogosto navaja iz prerokov, pogosto uporablja besedno zvezo »kar je Gospod rekel po preroku/prerokih« (Evangelij po Mateju 1,22–23; 2,5–6; 2,15; 4,13–16; 8,16–17; 13,35; 21,4–5). Te vrstice se nanašajo na starozavezna preroštva o Jezusovem deviškem rojstvu (Izaija 7,14) v Betlehemu (Mihej 5,2), njegovi vrnitvi iz Egipta po Herodovi smrti (Ozej 11,1), njegovem delovanju med pogani (Izaija 9,1–2; 60,1–3), njegovih čudežnih ozdravljenjih tako telesa kot duše (Izaija 53,4), njegovem govorjenju v prilikah (Psalm 78,2) in o njegovem zmagoslavnem prihodu v Jeruzalem (Zaharija 9,9).
Praktična uporaba: Evangelij po Mateju je odličen uvod v osrednje nauke krščanstva – življenje, smrt, pokop in vstajenje Jezusa iz Nazareta kot nadomestne spravne žrtve za greh Božjega izbranega ljudstva. Odkriva Jezusa Kristusa kot izpolnitev starozaveznih mesijanskih obljub o popolnem preroku, duhovniku in kralju, ki bo učil, odkupil ljudi in vladal nad njimi v Božjem kraljestvu.
Matej je zapisal, kako farizeji in saduceji trmoglavo niso hoteli sprejeti Jezusa za svojega Mesija. Mrtvi v grehu so bili slepi za resnico, kdo je Jezus. Jezus jih je oštel zaradi njihovega zakrknjenega srca in njihovega zavračanja, da bi prepoznali tistega, katerega so domnevno čakali (Evangelij po Mateju pogl. 23). Hoteli so Mesija pod svojimi pogoji, tistega, ki bo izpolnil njihove grešne želje po moči. Enako velja danes za vse, ki si želijo Boga pod svojimi pogoji. Predstavljajo si boga samo s tistimi lastnostmi, ki se jim zdijo sprejemljive – take, ob katerih se dobro počutijo, na primer ljubezen, usmiljenje, milost –, medtem ko zavračajo tiste, ki se jim zdijo neprijetne, na primer pravična jeza, popolna pravica in sveta jeza. Ne ponavljajte napake farizejev in saducejev. Ne skušajte ustvariti Boga po svoji podobi in ne pričakujte, da se bo spustil na vaše standarde. Takšen bog ni nič drugega kot malik. Matej nam da več kot dovolj informacij o pravi naravi in identiteti Boga v Jezusu Kristusu, da upraviči naše čaščenje in poslušnost.
English
Pregled Nove Zaveze
Pregled Svetega Pisma
Evangelij po Mateju
