Cetrta Mojzesova knjiga (Numeri)
Pisec: Številna svetopisemska in nesvetopisemska pričevanja navajajo Mojzesa (Evangelij po Mateju 8,2–4; Evangelij po Luku 24,27; Evangelij po Janezu 1,45; Pismo Rimljanom 10,5; Drugo pismo Korinčanom 3,15) kot od Boga navdihnjenega človeškega pisca Peteroknjižja, vključno s Četrto Mojzesovo knjigo (Četrta Mojzesova knjiga 6,3; 12,7; 16,5; 27,17; 30,2; Evangelij po Luku 1,15; Pismo Hebrejcem 3,2.5; Drugo pismo Timoteju 2,19; Evangelij po Mateju 5,33; 9,36; Evangelij po Marku 6,34). Ne obstaja neizpodbiten dokaz, ki bi zanikal, da je Mojzes pisec Četrte Mojzesove knjige.Čas pisanja: Četrta Mojzesova knjiga je bila napisana približno med letoma 1446 in 1406 pr. Kr. med tavanjem po puščavi, potem ko je Bog osvobodil Izraelce suženjstva v Egiptu, in pred vstopom v obljubljeno deželo.
Namen pisanja: Sporočilo Četrte Mojzesove knjige je univerzalno in brezčasno. Vernikom vseh časov daje navodila o duhovnem boju, v katerega so vključeni. Četrta Mojzesova knjiga uči vernike, kako služiti Bogu in živeti poslušno, ko premošča vrzel v svetopisemski pripovedi med Izraelci, ko so dobili postavo (Druga in Tretja Mojzesova knjiga) in ko so se pripravljali na vstop v obljubljeno deželo (Peta Mojzesova knjiga in Jozue).
Ključne vrstice: Četrta Mojzesova knjiga 6,24–26: »GOSPOD naj te blagoslovi in te varuje. GOSPOD naj da sijati svoje obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv. GOSPOD naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir.«
Četrta Mojzesova knjiga 12,6–8: »Če je med vami GOSPODOV prerok, se mu dam spoznati v prikazni,
v sanjah govorim z njim. Ni pa tako z mojim služabnikom Mojzesom; temu sem zaupal vso svojo hišo; odkrito govorim z njim od ust do ust in ne v ugankah in GOSPODOVO podobo sme gledati. Zakaj se nista bala govoriti proti mojemu služabniku Mojzesu?«
Četrta Mojzesova knjiga 14,30–34: »Nikakor ne boste prišli v deželo, za katero sem vzdignil roko, da vam bom dal prebivati v njej, razen Jefunéjevega sina Kaléba in Nunovega sina Józueta. Vaše otroke, o katerih ste rekli, da bodo postali plen, pa popeljem tja in spoznali bodo deželo, ki je vi niste marali. In vaša trupla bodo popadala v tej puščavi. Vaši sinovi bodo štirideset let pasli po puščavi in se pokorili za vaše nezvestobe, dokler vsa vaša trupla ne obležijo v puščavi. Kakor je bilo število dni, v katerih ste ogledovali deželo, štirideset, tako se boste štirideset let pokorili za svoje krivde, za vsak dan eno leto – da boste spoznali, kaj pomeni meni nasprotovati.«
Kratek povzetek: Večina dogodkov v Četrti Mojzesovi knjigi se dogaja v puščavi, predvsem med drugim in štiridesetim letom tavanja Izraelcev. Prvih petindvajset poglavij knjige zapisuje izkušnje prvega rodu Izraelcev v puščavi, medtem ko preostanek knjige opisuje izkušnje drugega rodu. Tema poslušnosti in uporništva, ki jima sledita kesanje in blagoslov, se vije skozi celotno knjigo, prav tako skozi celotno Staro zavezo.
Povezave: Božja zahteva po svetosti v njegovem ljudstvu je popolnoma in dokončno potešena v Jezusu Kristusu, ki je aktivno in pasivno izpolnil celotno postavo za njih (Evangelij po Mateju 5,17). Koncept obljubljenega Mesija prežema Četrto Mojzesovo knjigo. Žrtvena rdeča telica »brez madeža in brez greha« v 19. pogl. je predpodoba Kristusa, Božjega Jagnjeta brez madeža in brez greha, ki je bilo žrtvovano, da očisti njegovo ljudstvo greha. Podoba bronaste kače, povzdignjene na drog, ki je dajala rešitev pred prekletstvom smrti v 21. poglavju, je prav tako predpodoba povzdignjenega Kristusa, najprej na križ in potem v oznanjanju besede, da kdorkoli pogleda samo nanj, samo po milosti, samo po veri, je ozdravljen Adamovega prekletstva. V 24,15–19 je Bileamova četrta prerokba: »Zvezda vzhaja iz Jakoba in žezlo se vzdiguje iz Izraela, strl bo senca Moábcev in lobanjo vsem Setovim sinovom« prerokba o Kristusu, ki bo strl kači glavo, »Davidova korenina in rod, bleščeča jutranja zvezda« (Razodetje 22,16, gl. tudi Prva Mojzesova knjiga 49,10; Psalm 45,7; Evangelij po Mateju 27,29; Pismo Hebrejcem 1,8–9; Razodetje 2,26–28; 19,15).
Praktična uporaba: Greh, uporništvo nevere, žanje sodbo svetega Boga. Ta tema o Božji svetosti, ki se nadaljuje iz Tretje v Četrto Mojzesovo knjigo, se konstantno pojavlja v Božjih navodilih in pripravi njegovega ljudstva za vstop v Kanaan, obljubljeno deželo. Prav tako v Prvem pismu Korinčanom 10 apostol Pavel uporabi dogodke v Četrti Mojzesovi knjigi za krščansko posvečenje z navodili o Božji svetosti za njihovo romanje skozi to življenje v pripravi na vstop v nebesa (gl. tudi Pismo Hebrejcem 3,7–4,13). Bog je očistil Izraelce upornikov in nevernikov v štiridesetih letih tavanja po puščavi. Zato: »Pazíte, bratje, da v katerem med vami ne bo hudobnega in nevernega srca in bi odstopil od živega Boga« (Pismo Hebrejcem 3,12).
English
Pregled Stare Zaveze
Pregled Svetega Pisma
Cetrta Mojzesova knjiga (Numeri)
