Prva kroniška knjiga
Pisec: Prva kroniška knjiga ne imenuje specifično svojega od Boga navdihnjenega človeškega pisca. Judovsko izročilo pravi, da je Prvo in Drugo kroniško knjigo napisal Ezra.Čas pisanja: Prva kroniška knjiga je bila verjetno napisana med letoma 450 in 425 pr. Kr. Judom, ki so se vračali v Izrael po babilonskem ujetništvu.
Namen pisanja: Prva in Druga kroniška knjiga sta bili napisani Judom, ki so se vrnili iz izgnanstva, da bi zagotovila natančen zapis njihove dediščine in njihov klic kot Božje izvoljeno ljudstvo s poudarkom na njihovi odgovornosti za zavezno zvestobo v okviru zgodovinskega konteksta Prve in Druge Samuelove knjige ter Prve in Druge knjige kraljev. Zato se Prva in Druga kroniška knjiga osredotočata na duhovniške zadeve tega časovnega obdobja, še posebej na navodila, kako naj pravilno častijo Boga. Davidova hiša je ostala brez prestola. Jeruzalem in tempelj sta bila uničena. Ezra piše, da bi ponovno vzpostavil občutek nepretrganosti med preteklostjo in sedanjostjo. Bog je še vedno za svoje zavezno ljudstvo, njegove zaveze z njimi ostanejo v veljavi in njegove obljube kralju Davidu so še vedno veljavne. Bog je zvest svojim zaveznim obljubam in tudi Božje ljudstvo mora biti poslušno zavezi. Božje izvoljeno ljudstvo je prestalo hude težave v izgnanstvu kot posledica njihovega grešnega uporništva. Po vrnitvi domov so dobili priložnost, da začnejo od začetka, da so poslušni Božji zavezi in prejmejo njegove blagoslove.
Ključne vrstice: Prva kroniška knjiga 11,1–2: »Tedaj se je ves Izrael zbral pri Davidu v Hebrónu in rekel: ›Glej, tvoja kost smo in tvoje meso! Že prej, ko je bil še Savel kralj, si ti vodil Izraela na vojsko in nazaj. Tebi je GOSPOD, tvoj Bog, rekel: »Ti boš pasel moje ljudstvo Izraela in boš vladar čez moje ljudstvo Izraela.«‹«
Prva kroniška knjiga 21,13: »David je rekel Gadu: ›V veliki stiski sem. Naj padem GOSPODU v roke, ker je njegovo usmiljenje zelo veliko; v človekove roke pa ne bi rad padel.‹«
Prva kroniška knjiga 29,11: »Tvoji, o GOSPOD, so veličina, moč, čast, sijaj in veličastvo. Tvoje je namreč vse, kar je v nebesih in na zemlji. Tvoje, o GOSPOD, je kraljestvo in ti se vzdiguješ kot glava nad vse.«
Kratek povzetek: Poglavja 1–9 vsebujejo rodovnike od stvarjenja do obnove. Poglavja 10–26 opisujejo kraljevanje Davida kot izbranega rodu mesijanskih kraljev (prim. pogl. 17). Poglavja 27–29 se nanašajo na organizacijo in osebje kraljestva, priprave na tempelj, Salomonovo kronanje in Davidovo smrt.
Povezave: V zahvalni pesmi Bogu v Prvi kroniški knjigi 16,33 David omenja čas, ko bo Bog prišel »sodit zemljo«. To nakazuje Evangelij po Mateju 25, v katerem Jezus svari, da bo prišel sodit zemljo. Skozi priliki o desetih devicah in talentih razglaša, da bodo tisti, ki niso v pričakovanju pripravljeni na njegov ponovni prihod (kozli), vrženi v »zunanjo temo«. Njegovi (ovce), ki bodo pripravljeni, ko se ponovno vrne, bodo sprejeti v obnovljeni raj večnega blagoslova.
Del Davidove zaveze, ki jo Bog ponovi v 17. poglavju, se nanaša na prihodnjega Mesija, ki bo Davidov potomec. V. 13–14 opisujeta Sina, ki bo postavljen v Božji hiši in čigar prestol bo utrjen za vedno. To se lahko nanaša samo na Jezusa Kristusa.
Praktična uporaba: Rodovniki, kakršni so v Prvi kroniški knjigi, so namenjeni temu, da nas spomnijo, da edini resnični in živi Bog deluje v pravi zgodovini, da bi izpolnil svoje zavezne obljube. Krščanstvo je zgodovinska vera, ne bajeslovna fantazija. Vsa naša življenja so vključena v Božjo veliko zgodovinsko pripoved. Najvišji cilj neskončne obnove vesolja je uresničevanje Božjih večnih suverenih odlokov. Tisti, ki pripadajo Kristusu, izkušajo obnovo, ker je Bog zapisal njihova imena v Jagnjetovo knjigo življenja (Razodetje 13,8).
Bog je zvest svojemu ljudstvu in izpolni svoje obljube. V Prvi kroniški knjigi vidimo izpolnitev Božje obljube Davidu, ko je postal kralj nad Izraelom (Prva kroniška knjiga 11,1–3). Ker je Bog nespremenljiv, smo prepričani, da se bodo njegove obljube vedno izpolnile. Svojim izvoljenim je obljubil blagoslov večnega življenja z njim v novih nebesih in novi zemlji, kjer je Jezus popoln tempelj (Razodetje 21,1–22,5). Ta najvišji in večni povratek iz izgnanstva je gotovo upanje za tiste, ki pripadajo Bogu samo po milosti, samo po veri v mesijanskega kralja Jezusa, samo za njegovo slavo.
Popolna poslušnost Kristusa, pravega in večjega Davida in pravega Božjega Izraela, prinaša neomejen večni blagoslov vsem pod njegovim kraljevanjem. Samo v Kristusovi dinastiji se izognemo Božji sveti sodbi svoje osebne neposlušnosti. Tisti, ki so izven Božje milosti, bodo trpeli večno izgnanstvo v mučnem trpljenju zaradi svojega malikovalstva in neposlušnosti. Prva kroniška knjiga, prav tako Prva in Druga Samuelova knjiga ter Prva in Druga knjiga kraljev, zapisuje vzorec greha, kesanja, odpuščanja in obnove v Izraelovem narodu. Kaže Božjo potrpežljivost s svojim izvoljenim ljudstvom, odpuščanje njihovih grehov, ko jih ponovno pritegne k sebi v njihovem resničnem kesanju (Prvo Janezovo pismo 1,9). Verniki imajo tolažbo, da Bog sliši molitve pobožnega kesanja za greh in da obnovi svoje ljudstvo po milosti kesanja v večno občestvo z Bogom po kralju Jezusu.
English
Pregled Stare Zaveze
Pregled Svetega Pisma
Prva kroniška knjiga
