Ruta knjiga
Pisec: Čeprav knjiga Ruta ne imenuje specifično svojega od Boga navdihnjenega pisca, jo je najverjetneje napisal prerok Natan ali Gad v obdobju kraljev.Čas pisanja: Dogodki v knjigi Ruta so se zgodili v času sodnikov (po zavzetju Kanaana in pribl. pred letom 1050 pr. Kr.). Omemba Davida in njegovega rodovnika (4,17–22) umešča pisanje nekje v čas po tem, ko je David postal kralj (Druga Samuelova knjiga 2), pribl. leta 1010 pr. Kr.
Namen pisanja: Knjiga Ruta je živa slika Božje previdnosti na zelo nizki točki v Izraelovi zgodovini. Sredi človeške katastrofe in kaosa Bog zvesto premika svoje ljudstvo proti končnemu Odrešeniku, tako da posreduje in zaščiti Naomijino družinsko linijo pred izumrtjem, da bi se rodil njen prapravnuk David — bodoči, od Boga izvoljeni kralj Izraela in prednik Mesija (Ruta 4,17–22). Božje poslanstvo, da reši svoje izvoljene po Mesiju, Davidovem Sinu, je ostalo na pravi poti prek njegovega previdnostnega delovanja med njegovim ljudstvom (gl. Evangelij po Mateju 1,1–6).
Ključne vrstice: Ruta 1,16: »Ruta pa je rekla: ›Ne sili me, naj te zapustim in odidem od tebe. Kamor pojdeš ti, pojdem jaz; kjer boš prenočevala ti, bom prenočevala jaz; tvoje ljudstvo bo moje ljudstvo
in tvoj Bog bo moj Bog.‹«
Ruta 3,9: »Rekel je: ›Kdo si?‹ Rekla je: ›Ruta sem, tvoja dekla. Razgrni krajec svojega plašča čez svojo deklo, ker si odkupitelj.‹«
Ruta 4,17: »In sosede so mu dale ime, govoreč: ›Sin se je rodil Naomí.‹ In dale so mu ime Obéd. Ta je oče Davidovega očeta Jeseja.«
Kratek povzetek: V močnem nasprotju z neopisljivo nasilnostjo in uničenjem Sodnikov, ki izpostavlja grozote življenja brez zavezne zvestobe, Ruta pokaže dobroto, izkazano v predanosti in rešitvi po življenju, ki ga živi v skladu z zavezno zvestobo. Ruta izkaže predano dobroto svoji tašči Naomi, tako da zapusti svojo domovino, da bi skrbela zanjo (1,16–17; 2,11.18.23). Boaz izkaže predano dobroto Ruti, ko jo sprejme v Izrael in ravna kot njen sorodnik-odkupitelj (3,1; 4,9–10) ter se poroči z njo (4,13). Predanost, povezana z dobroto, je v osrčju tega zgodovinskega zapisa o Božji nevidni previdnosti, ki vodi človeško zgodovino v skladu z njegovimi veličastnimi nameni (2,20).
Ruta tudi poudari dve Mojzesovi pravni praksi, ki sta senčni ektipi take vrste, ki jih je Kristus (prapodoba, arhetip) izpolnil za Božje ljudstvo. Boaz, bližnji sorodnik, udejanji odkup lastnine in leviratno [svaško] poroko, da bi rešil nemočne in se izognil katastrofi. Sorodnikov odkup lastnine je zagotovil, da dodeljena lastnina ne bi ostala izven družine (Tretja Mojzesova knjiga 25,23–28). Leviratska [svaška] poroka je vključevala vdovo brez otrok, ki se je poročila z moževim bratom (ali bližnjim sorodnikom), da bi zagotovila dediča pokojnemu možu (Peta Mojzesova knjiga 25,5–10). Boaz, Rutin bližnji sorodnik, je odkupil družinsko lastnino zanjo (Ruta 4,9), se poročil z njo (4,10.13) in postal oče Obedu (4,13.17), ki je postal dedič lastnine Rutinega pokojnega prvega moža. Rutine in Naomijine obupne okoliščine so se spremenile na bolje (4,13–17), ker se je Boaz strinjal, da bo njun sorodnik-odkupitelj (4,9–10). Boazova zavezna zvestoba je vodila v blagoslov za Ruto (poroka in materinstvo; 4,13) in za Naomi (sreča na njena stara leta; 4,14–15). Naomijino življenje se je spremenilo iz obupa v srečo skozi nesebična, od Boga blagoslovljena dejanja Rute in Boaza. Premaknila se je od praznine do polnosti (1,1.3.5–6.12.21–22; 3,17; 4,15) in od pomanjkanja (1,1–5) do varnosti in upanja (4,13–17). Odkupitev je tudi prinesla blagoslov skupnosti (4,11–12) in, po Davidu, narodu (4,13–17). Dokončna odkupitev bo v celoti in dokončno prišla za Božje ljudstvo po Davidovem »sinu«, Jezusu Kristusu. V njem odkupljeni ljudje vseh narodov, nič več tujci in priseljenci, postanejo sodržavljani v Božji hiši (Pismo Efežanom 2,11–22).
Povezave: Dve glavni temi knjige Ruta sta sorodnik-odkupitelj in leviratska [svaška] poroka. Boaz, bližnji sorodnik Naomi in Rute po strani njunih pokojnih mož, je udejanjil oboje, kot je orisano v Mojzesovi postavi, da bi rešil obubožani sorodnici pred njunim neizogibnim začasnim uničenjem. Jezus Kristus, utelešeni Bog, potomec Boaza in Rute, odreši duhovno obubožane Božje izvoljene pred neizogibnim večnim uničenjem. Bog Oče je poslal svojega Sina na križ, da bi rešil tiste, za katere je umrl, in jih naredil za večne sodediče prihajajočih novih nebes in nove zemlje. Jezus, Božji Sin in Davidov sin, je najvišji pravi in večji odkupitelj.
Praktična uporaba: Božje ljudstvo izkusi njegovo previdnostno zavezno zvestobo sredi težkih okoliščin, izraženo skozi dobroto drugih, ki so Bogu zvesto poslušni. Božji odrešeni zaupajo in izpolnjujejo njegovo razodeto voljo, Sveto pismo, medtem ko njegova nevidna roka previdnostno vodi vse okoliščine, da izpolnijo njegov načrt odrešitve za njegove ljudi, tako kot je vodil dogodke, da je Moabka postala prednica Jezusa Kristusa (Ruta 4,16–22; Evangelij po Mateju 1,1–5). Sredi od ljudi povzročenega kaosa vse naokrog nas imamo Božji ljudje zagotovilo, da Bog previdnostno vodi vso človeško zgodovino do svojih veličastnih odrešujočih namenov za naše dobro. Tako kot sta Naomi in Ruta ravnali v skladu z njegovo razodeto voljo v Svetem pismu in zaupali njegovi dobri previdnosti, da bo poskrbela zanje v obdobju velikih težav in negotovosti, tako bi morali tudi mi.
Človeška dobrota predanosti in odrešitve, ki ju izražajo Božji ljudje, sta odraza njegove dobrote do njegovega ljudstva (gl. Druga Mojzesova knjiga 15,13; Peta Mojzesova knjiga 7,7–11; Psalm 136). Prava ljubezen odraža Božjo ljubezen v čudovitem združenju človeških in Božjih dejanj (prim. 2,12 in 3,9). Če si prejel odrešitev po Kristusovi predani dobroti, jo daj naprej. Če si bil blagoslovljen, bodi blagoslov.
English
Pregled Stare Zaveze
Pregled Svetega Pisma
Ruta knjiga
