Pismo Filipljanom
Pisec: Pismo Filipljanom 1,1 identificira od Boga navdihnjenega človeškega pisca kot apostola Pavla, verjetno v sodelovanju s Timotejem. Ime Pismo Filipljanom izhaja iz makedonskega mesta, kjer se je nahajala naslovljena cerkev. Filipi so bili prvo mesto v Evropi, kjer je Pavel ustanovil cerkev med svojim drugim misijonarskim potovanjem (Apostolska dela 16,12–40).Čas pisanja: Kot eno Pavlovih pisem iz ječe, skupaj s Pismom Efežanom, Pismom Kološanom in Pismom Filemonu (prim. »pretorij« Pismo Filipljanom 1,13 in »sveti … iz cesarjeve hiše« Pismo Filipljanom 4,22), je bilo Pismo Filipljanom napisano okrog l. 61 po Kr. med njegovim prvim jetništvom v Rimu (60–62 po Kr.). Iz Pavlovega omenjanja »škofov (starešin, pastorjev) in diakonov« (Pismo Filipljanom 1,1) lahko sklepamo, da je v času njegovega pisanja približno 30 let po Kristusovem vnebohodu in približno 10 let po njegovem prvem oznanjanju v Filipih cerkev dobro delovala.
Namen pisanja: Pavel je imel več namenov, ko je sestavljal to pismo. Želel jih je obvestiti o svojih okoliščinah v Rimu (Pismo Filipljanom 1,12–26). Hotel jih je spodbuditi k enotnosti (Pismo Filipljanom 2,1–2; 4,2). Želel je, da Filipljani vedo, zakaj se je odločil, da bo vrnil Epafrodita k njim, da ne bi mislili, da je bilo njegovo služenje Pavlu nezadovoljivo (Pismo Filipljanom 2,25.26). Pisal jim je, da jih posvari pred lažnimi učitelji (3,1–4,1). Pisno se je hotel zahvaliti za dar Filipljanov (Pismo Filipljanom 4,10–18).
Ključne vrstice: Pismo Filipljanom 1,21: »Kajti živeti je zame Kristus in umreti dobiček.«
Pismo Filipljanom 3,7: »Toda kar je bilo zame dobiček, to sem zaradi Kristusa začel imeti za izgubo.«
Pismo Filipljanom 4,4: »Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se.«
Pismo Filipljanom 4,6–7: »Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.«
Pismo Filipljanom 4,13: »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.«
Kratek povzetek: Pismo govori o Kristusu v našem življenju, Kristusu v našem umu, Kristusu kot našem cilju, Kristusu kot naši moči in veselju v trpljenju. Fizično je bil Pavel Neronov jetnik, vendar to pismo oznanja Pavlovo svobodo v Kristusu. Besedi »veselje« in »veselite se« se pogosto ponavljata (Pismo Filipljanom 1,4.18.25.26; 2,2.28; 3,1; 4,1.4.10). Svoboda v Kristusu kljub kakršnimkoli našim okoliščinam izhaja iz življenja, narave in uma Kristusa, ki prebiva v nas (Pismo Filipljanom 1,6.11; 2,5.13). Pismo Filipljanom doseže svoj vrh v 2,5–11 z veličastno in globoko izjavo o ponižnosti in poveličanosti našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Pismo Filipljanom lahko orišemo takole:
Uvod, 1,1–7
I. Kristus, krščansko življenje: Veselje kljub trpljenju, 1,8–30
II. Kristus, krščanski vzor: Veselje v ponižnem služenju, 2,1–30
III. Kristus, predmet krščanske vere, želje in pričakovanja, 3,1–21
IV. Kristus, krščanska moč: Veselje v zaskrbljenosti, 4,1–9
Zaključek, 4,10–23
Povezave: Tako kot v mnogih svojih pismih je Pavel posvaril vernike v Filipljanih, naj se pazijo judaistične zmote legalizma, ki je nenehno mučila zgodnje cerkve. Judaisti so zagovarjali prvo krščansko krivoverstvo: lažno učenje o odrešitvi po veri in delih. Pavel je ponovil, da je odrešitev dosežena samo s suverenim dejanjem Božje milosti, samo po veri, samo v Kristusa. Posledično je judaiste (in vse danes, ki skušajo karkoli dodati Božji suvereni milosti, da bi bili odrešeni) opisal kot »pse« in »ljudi, ki delajo zlo« (Pismo Filipljanom 3,2). Še posebej so ti legalisti vztrajali, da bi morali biti kristjani obrezani v skladu z zahtevami Stare zaveze (Prva Mojzesova knjiga 17,10–12; Tretja Mojzesova knjiga 12,3). Na ta način so skušali dodati verske obrede Božji milosti, da bi si prislužili odrešitev. S tem so prevzetno dvomili v pristnost odrešitve poganskih kristjanov, ki se niso udeležili obreda. Pavel je razložil, da so tisti, za grehe katerih je bila dosežena sprava s Kristusovo popolnoma zadostno žrtvijo, na novo rojeni (popolnoma očiščeni, jim je odpuščeno, so odkupljeni) in jim ni treba opraviti tega obreda, ki je samo simboliziral in nakazal potrebo po »obrezanem« srcu.
Praktična uporaba: Pavel spodbuja Filipljane, naj posnemajo njegov zgled, saj je večina bratov »opogumljena v Gospodu in si upa še bolj brez strahu oznanjati Božjo besedo« (Pismo Filipljanom 1,14) med preganjanjem. Vsi pravi kristjani izkušajo sovraštvo od nekristjanov do Kristusovega evangelija. To lahko pričakujejo. Jezus je rekel, da ga svet sovraži in da bo sovražil tudi njegove učence (Evangelij po Janezu 15,18). Pavel nas spodbuja, naj vztrajamo, ko se bomo srečali s preganjanjem (Pismo Filipljanom 1,27–30).
Pavel tudi spodbuja kristjane, naj bomo enotni v ponižnosti. Ker smo postali eno s Kristusom, si moramo prizadevati, da bomo eno drug z drugim v njem. Pavel nas opominja, »da ste istih misli in iste ljubezni, ene duše in enega mišljenja. Ne delajte ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe. Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na druge« (Pismo Filipljanom 2,2–4). V cerkvah danes bo veliko manj sporov, če bomo živeli Pavlov nauk o enotnosti v Kristusu iz Pisma Filipljanom.
Druga točka uporabe je veselje, ki ga najdemo v celem pismu. Pavel se veseli, da se oznanja Kristus (Pismo Filipljanom 1,8). Veseli se v preganjanju (Pismo Filipljanom 2,18). Spodbuja druge, naj se veselijo v Gospodu (Pismo Filipljanom 3,1). Za brate v Filipih pravi, da so njegovo »veselje in venec« (Pismo Filipljanom 4,1). Vse to povzame z naslednjo spodbudo vernikom: »Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se« (Pismo Filipljanom 4,4–7). Kot verniki se veselimo v Božjem miru, ko mu predamo vse skrbi. Pavel pravi: »Ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem« (Pismo Filipljanom 4,6). Skozi to pismo sije Pavlovo nadnaravno veselje v enosti s Kristusom kljub preganjanju in ječi. Tudi nam je obljubljeno to veselje z drugega sveta tukaj in zdaj, ko – tako kot Pavel – osredotočimo svoje misli in življenje na Gospoda in njegov evangelij (Pismo Filipljanom 4,8).
English
Pregled Nove Zaveze
Pregled Svetega Pisma
Pismo Filipljanom
