Pismo Hebrejcem
Pisec: Čeprav nekateri vključujejo Pismo Hebrejcem med pisanja apostola Pavla, gotova identiteta pisca ostaja uganka. Manjka Pavlov običajen pozdrav, ki je skupen njegovim drugim delom. Poleg tega domneva, da se je pisec tega pisma zanašal na spoznanje in informacije, ki so mu jih dali drugi, ki so bili dejanski očividci Kristusa Jezusa (2,3), spravi Pavlovo avtorstvo pod vprašaj. Nekateri menijo, da je njegov pisec Luka; drugi menijo, da ga je morda napisal Apolo, Barnaba, Sila, Filip ali Akvila. Ne glede na človeško roko, ki je držala pisalo, je Božji Sveti Duh božanski pisec vsega Svetega pisma (Drugo pismo Timoteju 3,16), zato Pismo Hebrejcem govori z enako kanonsko avtoriteto kot drugih 65 knjig Svetega pisma.Čas pisanja: Zgodnji cerkveni oče Klement je navajal iz Pisma Hebrejcem l. 95 po Kr., tako da je bilo do takrat na široko prepisovano in deljeno med cerkve. Notranji dokazi, kot je dejstvo, da je bil Timotej živ v času, ko je bilo to pismo napisano (Pismo Hebrejcem 13,23), in odsotnost kakršnekoli omembe prenehanja starozaveznega sistema žrtvovanja, ki se je zgodilo skupaj z uničenjem Jeruzalema l. 70 po Kr., kaže, da je bilo to pismo napisano okrog l. 65 po Kr.
Namen pisanja: Pismo Hebrejcem naslavlja tri ločene skupine: pristno na novo rojene kristjane, nevernike, ki so poznali in intelektualno sprejemali dejstva o Jezusu iz Nazareta, in nevernike, ki jih je privlačil Kristus, vendar so ga zavračali kot Mesija. Če ne prepoznamo, kateri odlomki naslavljajo posamezno skupino, lahko to vodi v zmotne zaključke, ki se ne skladajo s preostankom Svetega pisma. Prvotna skupina so bili pristni kristjani judovskega porekla, ki so trpeli preganjanje (Pismo Hebrejcem 10,32–39). Pismo je napisano, da bi jih spodbudilo in jim dalo zaupanje v Kristusa, njihovega Mesija in vélikega duhovnika. Bili so nezrela skupina kristjanov, ki je bila v skušnjavi, da bi se vrnila k zastarelim in duhovno nemočnim obredom in izročilom judovstva. Drugo skupino so sestavljali judovski neverniki, ki so bili prepričani v osnovne resnice evangelija, vendar so bili nespreobrnjeni v vero v Jezusa Kristusa kot svojega Odrešenika in Gospoda. Razumsko so bili prepričani, duhovno pa neprenovljeni. Ti neverniki so naslovljeni v odlomkih, kot so Pismo Hebrejcem 2,1–3; 6,4–6; 10,26–29 in 12,15–17. Tretja skupina so bili judovski neverniki, ki niso bili prepričani v resnico evangelija, a so ji bili v določeni meri izpostavljeni. Pismo Hebrejcem 9 je v veliki meri namenjeno njim (gl. zlasti v. 11, 14–15, 27–28). Vse tri skupine so bile v skušnjavi, da bi zapustile Jezusa in se vrnile k običajem in obredom judovstva, da bi se izognili čedalje hujšemu preganjanju. To pismo je opomin zanje, naj ocenijo ceno vere v Jezusa Kristusa in nadaljujejo v njegovi milosti.
Ključne vrstice: Pismo Hebrejcem 1,1–2: »Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govoril očetom po prerokih, v teh dneh poslednjega časa pa nam je spregovoril po Sinu. Njega je postavil za dediča vsega in po njem je tudi ustvaril svetove.«
Pismo Hebrejcem 2,3: »Le kako bomo ušli mi, če nam ni mar za tako veliko odrešenje …«
Pismo Hebrejcem 4,14–16: »Trdno se torej držimo veroizpovedi, ker imamo veličastnega vélikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Božjega Sina. Nimamo namreč vélikega duhovnika, ki ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi, marveč takega, ki je kakor mi preizkušan v vsem, vendar brez greha. Bližajmo se torej z zaupnostjo prestolu milosti, da bomo dosegli usmiljenje in našli milost, ki nam bo v pravem trenutku pomagala.«
Pismo Hebrejcem 11,1: »Je pa vera obstoj resničnosti, v katere upamo, zagotovilo stvari, ki jih ne vidimo.«
Pismo Hebrejcem 12,1–2: »Ker nas torej obdaja tako velik oblak pričevalcev, tudi mi odstranimo vsakršno breme in greh, ki nas zlahka prevzame, ter vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka. Uprimo oči v Jezusa, začetnika in dopolnitelja vere. On je zaradi veselja, ki ga je čakalo, pretrpel križ, preziral sramoto in sédel na desnico Božjega prestola.«
Kratek povzetek: Starozavezni običaji, obredi in ceremonije judovstva niso bili nič drugega kot vrste in sence boljših stvari, ki bodo še prišle. Simbolično so kazali na prihod Jezusa Mesije. Pismo Hebrejcem nam pravi, da je Kristus Jezus boljši kot vse prejšnje, kar mu pripravlja pot. Ves pomp in formalnosti religije zbledijo v primerjavi z osebo, odrešujočim delom in posvečujočim delovanjem Kristusa Jezusa. Pismo oznanja večvrednost našega Gospoda Jezusa nad vsem; začne se tako, da pokaže, da je Jezus Božji Sin in je zato vreden več kot angeli (Pismo Hebrejcem 1,1–2,18) in Mojzes (Pismo Hebrejcem 3,1–6). Temu sledi svarilo, naj ne izgubijo Božjega »počitka« zaradi nevere, kot so ga Izraelci pod Mojzesom (Pismo Hebrejcem 3,7–4,13). Drugi del pisma (Pismo Hebrejcem 4,14–10,18) se začne s prikazom, da je Kristus popolni véliki duhovnik zaradi svojega neprimerljivega usmiljenja do vseh, ki so mu poslušni, in zaradi svoje popolne poslušnosti Bogu (Pismo Hebrejcem 4,14–5,10). Po dodatnem svarilu pred odpovedovanju veri (Pismo Hebrejcem 5,11–6,12) pisec opisuje Jezusa kot vélikega duhovnika Melkizedekovega redu (Pismo Hebrejcem 6,13–7,1–28), da bi izpolnil obljube, dane Abrahamu. Poudarek na Melkizedeku (gl. Prva Mojzesova knjiga 14,18–20; Psalm 110,4) kaže, da je bil on, v nasprotju z Aronom, edinstven. Nima ne predhodnikov niti naslednikov. Zato je bil duhovnik za vselej, tako kot Božji Sin (Pismo Hebrejcem 7,1–3). Tako kot Melkizedek je Jezus vzpostavil novo in boljšo zavezo (Pismo Hebrejcem 8,1–13), ker žrtvovanje samega sebe za vselej nadomesti žrtvovanje »kozlov in juncev« (Pismo Hebrejcem 9,1–10,18). Zadnji del pisma poziva bralce, naj se ne odpovejo koristim Kristusovega dela kot vélikega duhovnika (Pismo Hebrejcem 10,19—13,17). V pozivu k vztrajnosti (Pismo Hebrejcem 10,19–39) se pisec spominja starozaveznih junakov vere (Pismo Hebrejcem 11,1–40), da bi spodbudil bralce: »Vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka« (Pismo Hebrejcem 12,1). Pismo se zaključi z različno uporabo vere v praktičnem življenju (Pismo Hebrejcem 13,1–19), blagoslovom (Pismo Hebrejcem 13,20–21) in pozdravi (Pismo Hebrejcem 13,22–25).
Povezave: Morda nikjer v Novi zavezi ne pride Stara zaveza tako v središče kot v Pismu Hebrejcem, ki ima za svoj temelj levitsko duhovništvo. Pisec Pisma Hebrejcem nenehno primerja neustreznosti različnih vidikov starozaveznega sistema žrtvovanja s popolnostjo in dovršenostjo, ki ju najdemo samo v Kristusu. Kjer je Stara zaveza zahtevala nenehno žrtvovanje in vsakoletno spravno žrtev za greh, ki jo je daroval človeški duhovnik, Nova zaveza zagotavlja žrtev po Kristusu enkrat za vselej (Pismo Hebrejcem 10,10) in neposreden dostop do Božjega prestola za vse, ki so v njem.
Praktična uporaba: Poleg bogatega temeljnega krščanskega nauka nam Pismo Hebrejcem da spodbudne starozavezne zglede »junakov vere«, ki so po veri vztrajali kljub velikim težavam in težkim okoliščinam (Pismo Hebrejcem 11). Ti starozavezni zgledi so silen dokaz, da se lahko sveti, ki vztrajajo v veri, popolnoma zanesejo na Božjo previdnost/skrb. Podobno lahko tudi mi ostanemo prepričani v Božjo zvestobo njegovim zaveznim obljubam ne glede na naše okoliščine. Pisec Pisma Hebrejcem daje vernikom številne spodbude, vendar je treba paziti na šest resnih opozoril. Svari nas pred tem, da bi odtavali od vere zaradi zanemarjanja evangelija, ki smo ga slišali (Pismo Hebrejcem 2,1–4). Svari nas pred neverovanjem Božji besedi (Pismo Hebrejcem 3,7–4,13). Svari nas pred duhovno nezrelostjo (Pismo Hebrejcem 5,11–6,20). Svari nas pred tem, da ne bi vztrajali v spoznanju resnice (Pismo Hebrejcem 10,26–39). Svari nas pred nevarnostjo, ki je neločljivo povezana s tem, da bi zavrnili Božjo milost (Pismo Hebrejcem 12,15–17). Nazadnje pa nas posvari še pred tem, da bi zavrnili Kristusa, ki govori in nas svari iz nebes (Pismo Hebrejcem 12,25–29). Tako najdemo v tej največji mojstrovini veliko bogastvo nauka, osvežujoč izvir spodbude in vir zdravih, praktičnih svaril pred lenobo v našem krščanskem življenju. Vendar obstaja še več, saj v Pismu Hebrejcem najdemo veličasten portret našega Gospoda Jezusa Kristusa – začetnika in dopolnitelja naše čudovite odrešitve (Pismo Hebrejcem 12,2).
English
Pregled Nove Zaveze
Pregled Svetega Pisma
Pismo Hebrejcem
