Judovo Pismo
Pisec: Judovo pismo 1,1 identificira od Boga navdihnjenega človeškega pisca Judovega pisma kot »Juda, …, Jakobov brat …« (v. 1). Najboljša kandidata za Jakoba in Juda sta Jezusova polbrata (Evangelij po Mateju 13,55; Evangelij po Marku 6,3; Pismo Galačanom 1,19). Da se je Juda predstavil kot »služabnik Jezusa Kristusa« (v. 1) namesto kot Jezusov brat, kaže na njegovo primerno ponižnost in strahospoštovanje do Kristusa.Čas pisanja: Vsebina Judovega pisma je na pomembne načine podobna Drugemu Petrovemu pismu (prim. Drugo Petrovo pismo 2,1–3,3 in Judovo pismo 1,3–19). Poudarek na spominjanju »besed, ki so vam jih prej povedali apostoli našega Gospoda Jezusa Kristusa,« (v. 17) daje slutiti, da je Juda uporabil vsebino iz Drugega Petrovega pisma in pisal v času blizu konca apostolskega obdobja, nekje med l. 60 in 70 po Kr.
Namen pisanja: Judovo pismo ima značaj traktata ali kratkega eseja, napisanega za splošno krščansko občinstvo (v. 1). Juda je nameraval pisati o »našem skupnem odrešenju«, vendar ga je bolj pereč problem lažnih učiteljev v cerkvah prisilil, da je pozval svoje bralce: »Bojujte se za vero, ki je bila svetim izročena enkrat za vselej« (v. 3) v nasprotju z »brezbožneži« (v. 4, 15). Njihova brezbožnost se je kazala v zanikanju gospostva Jezusa Kristusa (v. 4) in, v imenu milosti, v upravičevanju življenja, ki je vključevalo raznovrstno nemoralnost (v. 4, 7, 16), dobičkaželjna zanimanja (v. 11, 16), ceneno govorjenje (v. 16) in popolno posvetnost (v. 19). Kaže, da so lažni učitelji, o katerih je pisal Juda, ločili »duhovne« stvari od obnašanja. Očitno so učili, da je svet zloben in da zato ni pomembno, kako se človek obnaša. Tako kot nikolajevci (Razodetje 2,6.15) so si lažni učitelji zaslužili pravično kazen od Boga. Niso hoteli prepoznati posledic utelešenja Jezusa Kristusa, namreč če je bilo Bogu dovolj mar, da je poslal svojega Sina na svet, potem mu je zagotovo mar, kako se obnašajo ljudje na njem.
Ključne vrstice: Judovo pismo 1,3: »Ljubi, ko sem se resno pripravljal, da bi vam pisal o našem skupnem odrešenju, se mi je zdelo potrebno, da vam pišem tole in vas opomnim: bojujte se za vero, ki je bila svetim izročena enkrat za vselej.«
Judovo pismo 1,17–19: »Vi pa, ljubi, pomnite besede, ki so vam jih prej povedali apostoli našega Gospoda Jezusa Kristusa. Govorili so vam: ›V poslednjem času bodo nastopili zasmehovalci, ki bodo živeli po svojih brezbožnih poželenjih.‹ Prav ti so tisti, ki povzročajo razkole, duševni ljudje, ki nimajo Duha.«
Judovo pismo 1,24–25: »Njemu pa, ki vas more varovati pred padcem ter vas brez madeža in v veselju postaviti pred svoje veličastvo, edinemu Bogu, našemu odrešeniku, po našem Gospodu Jezusu Kristusu: slava in veličastje, moč in oblast pred vsemi veki in zdaj in na vse veke! Amen.«
Kratek povzetek: Juda je živel v času, ko je bilo krščanstvo pod čedalje večjim političnim napadom iz Rima in agresivnim duhovnim vtihotapljenjem gnostikom podobnih odpadnikov in svobodomislecev v cerkve, ki so učili veliko oblik doktrinskih zmot. Razen Janeza, ki je živel ob koncu stoletja, so vsi drugi apostoli umrli mučeniške smrti in kristjani so bili izredno ranljivi. Zato je Juda pozval cerkev, naj se bojuje za resnico evangelija, sredi intenzivnega duhovnega boja proti krivovercem. Judovo pismo je edina knjiga Svetega pisma, ki je posvečena izključno spopadanju z odpadništvom, ki je bilo odklon od prave, svetopisemske vere (1,3.17). Juda je pisal, da bi obsodil odpadnike in spodbudil vernike, naj se bojujejo za vero. Cerkev je pozival k razsodnosti in strogi obrambi svetopisemske resnice. Pozdravu (1,1.2) sledi svarilo, da je »razuzdanost« našla pot v cerkev (1,3.4). Tako brezboštvo bo Bog obsodil, kot je grešni Izrael (v. 5), uporne angele (v. 6) ter Sodomo in Gomoro (v. 7). Vrstice 8 do 13 povzemajo ta nemoralni značaj lažnih učiteljev, tako da jih primerjajo s starozaveznimi primeri: Kajnom (Prva Mojzesova knjiga 4,3–8), Bileamom (Četrta Mojzesova knjiga 22–24) in Korahom (Četrta Mojzesova knjiga 16,19–35). Njihove spletke niso nič novega; očak Henoh je prerokoval njihovo kazen (1,14–16). Kristjanom ni treba biti žrtve takšnih prevarantov; njihova obramba je v tem, da se spominjajo besed apostolov in da delajo za odrešitev tistih, ki so ujeti v takšne zmote (1,17–23). Pismo se zaključi z znanim blagoslovom. Samo Bog, ki nas lahko obvaruje pred zmotami in nas varno pripelje k sebi, si zasluži vso hvalo in čast (1,24.25).
Povezave: Judovo pismo vsaj devetkrat očitno omenja Staro zavezo, vključno z Drugo Mojzesovo knjigo (v. 5); hudičevim uporom (v. 6); Sodomo in Gomoro (v. 7); Mojzesovo smrtjo (v. 9); Kajnom (v. 11); Bileamom (v. 11); Korahom (v. 11); Henohom (v. 14, 15) in Adamom (v. 14). Judova uporaba teh dobro znanih zgodovinskih ilustracij je spomnila kristjane na pomembnost prave vere, ki se kaže v poslušnosti. Sledil je prejšnjim zgledom 1) Kristusa (Evangelij po Mateju 7,15 itd.; 16,6–12; 24,11 itd.; Razodetje 2,3); 2) Pavla (Apostolska dela 20,29.30; Prvo pismo Timoteju 4,1; Drugo pismo Timoteju 3,1–5; 4,3.4); 3) Petra (Drugo Petrovo pismo 2,1.2; 3,3.4); in 4) Janeza (Prvo Janezovo pismo 4,1–6; Drugo Janezovo pismo 1,6–11).
Praktična uporaba: Od odkritja Nove zaveze v Jezusu Kristusu kristjani od Judovega časa do danes in vse do Kristusovega ponovnega prihoda živijo v poslednjih časih. Kristjani vsake generacije se morajo paziti lažnih naukov lažnih učiteljev, tako da so trdno utemeljeni v apostolskih naukih zgodnje cerkve, kot jih je ponovno oživila protestantska reformacija. Osredotočeni moramo ostati na evangelij – ga varovati in oznanjati – v podrejenosti Kristusovemu gospostvu. Pristna vera vedno potrdi zdrav nauk, z zvestobo avtoriteti in zadostnosti samo Svetega pisma. »Brezbožneži« niso pogani izven cerkve; so lažni učitelji v cerkvi (v. 12). Njihova zveza z vero pa ne pomeni, da živijo v veri. Brezbožneži nimajo Duha (v. 19), medtem ko ga verni imajo (v. 20); brezbožneži ostajajo v večni temi (v. 13), sveti pa imajo večno življenje (v. 21). Moramo pričevati, oznanjati evangelij in učiti, da naredimo učence iz tistih, ki so bili zapeljani, medtem ko se izogibamo vsem njihovih zmotam (1,22.23).
English
Pregled Nove Zaveze
Pregled Svetega Pisma
Judovo Pismo
