Pismo Kološanom
Pisec: Apostol Pavel je bil od Boga navdihnjeni človeški pisec Pisma Kološanom, domnevno v določenem sodelovanju s Timotejem (Pismo Kološanom 1,1.23; 4,18).Čas pisanja: Pismo Kološanom je bilo verjetno napisano med letoma 60 in 62 po Kr. (skupaj s Pismom Efežanom, Pismom Filipljanom in Pismom Filemonu), medtem ko je bil Pavel jetnik v Rimu (4,3.10.18).
Namen pisanja: Pismo Kološanom je bilo napisano izrecno za boj proti krivoverstvom, ki so se pojavila v cerkvenem mešanem članstvu Judov in poganov ter so vsebovala elemente judovskega legalizma in poganskega misticizma. Pavel je v svojem odzivu spregovoril o napačnih pogledih na Kristusa, ki zanikajo njegovo pravo in resnično človeškost in njegovo polno božanskost. Pavel prav tako izspodbija judovsko krivoverstvo, v katerem so poudarjali obrezo in druge legalistične tradicije, ki so pokvarile evangelij (Pismo Kološanom 2,8–11; 3,11). Ta krivoverstva so izhajala iz mešanice judovskega gnosticizma, judovskega asketizma in grškega stoicizma. Mojstrsko se bori proti tem krivoverstvom z doktrinskim razodetjem, navdihnjenim od Svetega Duha, o vsezadostnosti Kristusa (1,15–2,23) in tudi s praktičnimi spodbudami glede krščanskega vedenja v širokem spektru medsebojnih odnosov (3,1–4,18).
Ključne vrstice: Pismo Kološanom 1,15–16: »Ta je podoba nevidnega Boga, prvorojenec vsega stvarstva, kajti v njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari, tako prestoli kakor gospostva, tako vladarstva kakor oblasti. Vse je bilo ustvarjeno po njem in zanj.«
Pismo Kološanom 2,8: »Glejte, da vas kdo ne ujame s filozofijo in prazno prevaro, ravnaje se po človeškem izročilu in po prvinah tega sveta, ne pa po Kristusu.«
Pismo Kološanom 3,12–13: »Kot Božji izvoljenci, sveti in ljubljeni, si torej oblecite čim globlje usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost. Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu, če se ima kateri kaj pritožiti proti kateremu. Kakor je Gospod odpustil vam, tako tudi vi odpuščajte.«
Pismo Kološanom 4,5–6: »Do tistih, ki so zunaj, se vedíte z modrostjo; skrbno izrabljajte čas. Vaše govorjenje naj bo zmeraj ljubeznivo, začinjeno s soljo, da boste vedeli, kako morate odgovarjati komur koli.«
Kratek povzetek: Po začetnem nagovoru (Pismo Kološanom 1,1–2) Pavel izrazi hvaležnost za vero, ljubezen in zgled Kološanov (Pismo Kološanom 1,3–8). Središče Pisma Kološanom je oseba in delo Jezusa Kristusa. 1. in 2. poglavje sta predvsem doktrinski, učita o superiornosti Kristusa nad vsem, še posebej stvarstvom in odrešitvijo (Pismo Kološanom 1,9–23), o vernikovi svobodi v Kristusu, ki obrodi hvaležno pripravljenost trpljenja za Kristusa (Pismo Kološanom 1,24–2,5), za katero je posledično nujno, da je ukoreninjena in utemeljena v Kristusu (Pismo Kološanom 2,6–23). 3. in 4. poglavje vsebuje predvsem praktično učenje o življenju v Kristusu za posameznega vernika in cerkev, ki naravno izhaja iz doktrinskega učenja iz 1. in 2. poglavja. Tukaj se kristjane uči, naj prilagodijo svoje vedenje, da bo ustrezalo njihovemu, svetopisemskemu prepričanju. Kološani so spodbujeni, naj še naprej živijo tako, da ugajajo Bogu (Pismo Kološanom 3,1–4). »Omrtviti« morajo različne pregrehe in »si obleči« Kristusov značaj (Pismo Kološanom 3,5–17). Ta praktična sprememba je vidna v družbenih odnosih med možem in ženo (Pismo Kološanom 3,18–19), otrokom in starši (Pismo Kološanom 3,20–21) ter sužnji in gospodarji (Pismo Kološanom 3,22–4,1). Pavel zaključi pismo z opomini k pričanju (Pismo Kološanom 4,2–6) in običajnimi pozdravi (Pismo Kološanom 3,7–18).
Povezave: Tako kot pri vseh zgodnjih cerkvah je bil problem judovskega legalizma v Kolosah velika skrb za Pavla. Koncept odrešitve po suvereni milosti brez del je bil tako radikalen, da so ga nekateri, zasidrani v zmotni uporabi starozavezne postave kot sredstva odrešitve, zelo težko doumeli. Zato so si legalisti (pojudovalci) nenehno prizadevali, da bi dopolnili brezplačno milost resnične svetopisemske vere z zastarelimi starozaveznimi obrednimi zahtevami kot domnevnimi učinkovitimi deli pravičnosti. Med njimi je bila na prvem mestu zahteva po obrezi, ki so jo običajno izvajali judovski spreobrnjenci. Pavel je nasprotoval tej zmoti v Pismu Kološanom 2,11–15, ko je izjavil, da obreza mesa ni nič več potrebna za vero. Kristus je prišel in izpolnil starozavezno postavo za izvoljene. V Kristusu je Bog dosegel obrezo srca, zato obredi starozavezne postave niso več potrebni (Peta Mojzesova knjiga 10,16; 30,6; Jeremija 4,4; 9,26; Apostolska dela 7,51; Pismo Rimljanom 2,29).
Praktična uporaba: Čeprav je Pavel obravnaval mnoga področja doktrine in praktičnega krščanskega življenja, je osnovna uporaba za nas danes celotna in popolna zadostnost Kristusa, tako za našo odrešitev kot za posvetitev. Tako moramo poznati in razumeti evangelij, da nas ne zapeljejo subtilne oblike legalizma in drugih krivoverstev. Paziti moramo na kakršenkoli odklon, ki bi zmanjševal dokončano delo Kristusa kot Gospoda in Odrešenika. Vse religije, ki oznanjajo avtoriteto glede »resnice« iz knjig, tradicije, filozofije, izkušenj itd. za enako ali večjo od Svetega pisma, so lažne religije. Vsaka cerkev, učitelj ali religija, ki poskuša kombinirati kakršnokoli človeško prizadevanje z božanskim dosežkom odrešitve, je v zmoti in jo je treba zavrniti. Drugih religij ali filozofij ne smemo usklajevati, harmonizirati, kombinirati ali dodajati krščanstvu.
Bog nam v Svetem pismu daje absolutne standarde moralnega vedenja za vse odnose. Krščanstvo zajema odkupljeno družino Boga Očeta, ki živi posvečeno življenje v Jezusu Sinu in ki ji daje moč Sveti Duh, ki prebiva v njej. Individualističen, pobožnjaški legalizem, astrologija, joga, okultizem, poganstvo, materializem, horoskopi itd. nas ne vodijo po Božjih poteh. To dela samo troedini Bog Svetega pisma, ki deluje v nas po 66 knjigah Stare in Nove zaveze.
English
Pregled Nove Zaveze
Pregled Svetega Pisma
Pismo Kološanom
