Prvo Petrovo Pismo
Pisec: Prvo Petrovo pismo 1,1 identificira od Boga navdihnjenega človeškega pisca Prvega Petrovega pisma kot apostola Petra.Čas pisanja: Precej močno cerkveno izročilo trdi, da je Peter umrl mučeniške smrti pod cesarjem Neronom l. 66 po Kr. (po velikem požaru v Rimu l. 64 po Kr., a pred Neronovo smrtjo l. 68 po Kr.). Poleg tega Peter kaže poznavanje Pisma Kološanom in Pisma Efežanom (gl. Drugo Petrovo pismo 3,15; prim. Prvo Petrovo pismo 1,1–3 in Pismo Efežanom 1,1–3 ter Prvo Petrovo pismo 2,18 in Pismo Kološanom 3,22). Ti Pavlovi pismi sta nastali približno l. 60 po Kr., tako da je Prvo Petrovo pismo zelo verjetno nastalo med l. 60 in 64 po Kr., pred začetkom preganjanj pod Neronom.
Namen pisanja: Prvo Petrovo pismo je naslovljeno na kristjane, ki živijo »po Pontu, Galatiji, Kapadokiji, Aziji in Bitiniji« (Prvo Petrovo pismo 1,1) – krajih v severnih in zahodnih delih Male Azije (današnje Turčije). Kaže, da so bili prvotni bralci poganski kristjani (Prvo Petrovo pismo 1,14.18; 2,10; 4,3), ki jih ni evangeliziral sam Peter (Prvo Petrovo pismo 1,12). Piše, da bi jih spodbudil sredi njihovih stisk, preizkušenj in preganjanj (Prvo Petrovo pismo 5,10). Peter sam je bil tepen in zaprt, ker je oznanjal Božjo besedo (Apostolska dela 4–5). Vedel je, kaj je potrebno za vztrajanje v veri z upanjem in brez zagrenjenosti, živeti poslušno, predano življenje. Petrovo sporočilo je živo upanje v Jezusa in Kristusov zgled je tisti, ki bi ga morali posnemati (Prvo Petrovo pismo 2,21). Prvo Petrovo pismo poudarja zmagoslavni izid Božjega namena za svet (Prvo Petrovo pismo 1,4). Kristjanovo zmagoslavje nikakor ni odvisno od tega, kar je storil sam, ampak od vstajenja Jezusa Kristusa. Ker je Bog obudil Jezusa od mrtvih, si zasluži hvalo, kajti: »V svojem velikem usmiljenju nas je po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih prerodil za živo upanje« (Prvo Petrovo pismo 1,3). Ker je bil Kristus obujen od mrtvih, ima sedanje trpljenje kristjanov pomen. Vernik lahko dobi pogum v sedanji stiski, ko se zgleduje po Kristusu v njegovem trpljenju. Mi, ki verujemo, imamo gotovo upanje za prihodnost zaradi Kristusovega vstajenja. To je resnično »živo upanje«, saj lahko po njem živimo, celo sredi »raznih preizkušenj« (gl. Prvo Petrovo pismo 1,6).
Ključne vrstice: Prvo Petrovo pismo 1,3: »Slavljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa! V svojem velikem usmiljenju nas je po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih prerodil za živo upanje.«
Prvo Petrovo pismo 2,9: »Vi pa ste izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo za Božjo last, da bi oznanjali odlike tistega, ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito luč.«
Prvo Petrovo pismo 2,24: »Sam je na svojem telesu ponesel naše grehe na les, da bi mi grehom odmrli in živeli za pravičnost. Po njegovih ranah ste bili ozdravljeni.«
Prvo Petrovo pismo 5,8–9: »Trezni bodite in budni! Vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Uprite se mu, trdni v veri. Saj veste, da prav takšno trpljenje prenašajo vaši bratje, ki so po svetu.«
Kratek povzetek: Čeprav se zdi čas preganjanja obupen, je pravzaprav čas, v katerem naj bi se veselili. Kristjani imajo ta privilegij, da trpijo za Kristusa, tako kot je on trpel zanje. Petrove osebne izkušnje v prvih poglavjih Apostolskih del to podprejo. Hudič, sedanji zlobni svetovni sistem in naše grešno meso so sovražniki vsakega kristjana. A zagotovilo ob Kristusovem ponovnem prihodu, da jih bo vse premagal, ohranja upanje. Po uvodnem pozdravu (Prvo Petrovo pismo 1,1–2) Peter slavi Boga za blagoslove »živega upanja«, ki ga je prihranil za vernike (Prvo Petrovo pismo 1,3–12). Ta slavospev določa zmagoslavni ton preostanka pisma, ki ga lahko razdelimo na tri dele: blagoslovi, dolžnosti in preizkušnje. Blagoslovi segajo iz v. 1,3 do 2,10. Zaradi »nepropadljive, neomadeževane in neveneče dediščine, ki je v nebesih shranjena za vas« (gl. Prvo Petrovo pismo 1,4), Peter poziva svoje bralce, naj živijo sveto in neomadeževano življenje, ter jih spominja, da so »izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo za Božjo last« (Prvo Petrovo pismo 2,9). Drugi del Prvega Petrovega pisma poteka od v. 2,11 do 3,22. Ta del vsebuje smernice za družbene dolžnosti. Krščanski življenjski slog naj bi bil pričevanje za nevernike (Prvo Petrovo pismo 2,11–17); sužnji morajo ubogati svoje gospodarje – celo krivične – in nositi svoje ponižanje, kot je Kristus nosil svoje (Prvo Petrovo pismo 2,18–25); privlačno tih zgled krščanske žene ima velik učinek na nekrščanskega moža (Prvo Petrovo pismo 3,1–6); krščanski možje naj ravnajo s svojimi ženami kot sodedinjami milosti življenja (Prvo Petrovo pismo 3,7). V vseh stvareh bo brezmadežni življenjski slog kristjana osramotilo vsakogar, ki mu bo nasprotoval (Prvo Petrovo pismo 3,8–22). Tretji in zadnji del pisma naslavlja vprašanje preizkušenj (Prvo Petrovo pismo 4,1–5,11). V luči bližine konca morajo biti kristjani »dobri oskrbniki mnogotere Božje milosti« (Prvo Petrovo pismo 4,1–11). Veselijo se, ko so deležni Kristusovega trpljenja zaradi slave, ki jih čaka (Prvo Petrovo pismo 4,12–19). V svojih pastoralnih dolžnostih morajo cerkveni starešine posnemati zgled Jezusa, ki izpopolnjuje, utrjuje in krepi čredo (Prvo Petrovo pismo 5,1–11). Peter zaključi z omembo Silvana, svojega pisarja, in pozdravi iz »Babilona« [Rima] (Prvo Petrovo pismo 5,12–14).
Povezave: Petrova seznanjenost s starozavezno postavo in preroki mu je omogočila, da je razložil različne starozavezne odlomke v luči življenja in dela Mesija, Jezusa Kristusa. V Prvem Petrovem pismu 1,16 navaja Tretjo Mojzesovo knjigo 11,44: »Bodite sveti, ker sem jaz svet.« Vendar pred tem razloži, da svetosti ne dosežemo z izpolnjevanjem postave, ampak z milostjo, ki je dana vsem, ki verujejo v Kristusa (v. 13). Nadalje Peter razlaga, da je omenjeni »vogalni kamen« v Izaiju 28,16 in Psalmu 118,22 Kristus, ki so ga Judje zavrgli s svojo neposlušnostjo in nevero. Dodatne starozavezne omembe vključujejo brezgrešnega Kristusa (Prvo Petrovo pismo 2,22 / Izaija 53,9) in opomine k svetemu življenju po moči Boga, ki daje blagoslove (Prvo Petrovo pismo 3,10-12; Psalm 34,13–17; Prvo Petrovo pismo 5,5; Pregovori 3,34).
Praktična uporaba: Prvo Petrovo pismo daje božanska navodila o več pomembnih sodobnih zadevah: kristjani ne potrebujejo poklicnega duhovništva, da bi posredovalo pri Bogu zanje (Prvo Petrovo pismo 2,5–10); pravilen krščanski odnos do posvetne vlade (Prvo Petrovo pismo 2,13–17); in pobožno obnašanje za krščanske gospe, še posebej tiste, ki imajo neverne može (Prvo Petrovo pismo 3,1–7). Vendar je zagotovilo večnega življenja dano vsem pristnim kristjanom, ki se poistovetijo s Kristusom, tako da so deležni njegovega trpljenja v obliki zavračanja, obrekovanja, zlorabe in celo mučeništva, kar je največji vseobsegajoč poudarek praktične uporabe. Prvo Petrovo pismo je sporočilo upanja, ki temelji na sedanji pomoči vstalega Kristusa pri prestajanju preganjanja. Kristjanovo neomajno upanje se najde v povezavi med vero in obnašanjem (1,15.17–18; 2,12; 3,1–2.16). Krščansko obnašanje dokazuje odrešujočo vero in iz nje izhaja. Krščansko obnašanje, kot ga opisuje Peter, se kaže v tistih, ki so odkupljeni po nadomestni spravni žrtvi Jezusa Kristusa. Kristus je odkupil Božje izvoljence (Prvo Petrovo pismo 1,1–2.18–19), Kristus jih podpira in vodi (Prvo Petrovo pismo 1,8; 2,25) ter jih bo nagradil (Prvo Petrovo pismo 5,4). Kristus je tako model kot cilj odrešenega življenja. Zato se verniki zvesto premikajo naprej na romarski poti, prepričani, da je njihova večna usoda odrešitev, polna veselja (Prvo Petrovo pismo 2,11; 4,13–14). Jezus je rekel: »Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo« (Evangelij po Mateju 5,10). Jezus, naše edino upanje in suveren Gospod, »ki je zaradi veselja, ki ga je čakalo, pretrpel križ« (Pismo Hebrejcem 12,2), nas kliče, naj se vsak dan odpovemo sebi, vzamemo svoj križ (trpljenje, zavračanje, preganjanje, smrt) in hodimo za njim (Evangelij po Mateju 16,24–27).
English
Pregled Nove Zaveze
Pregled Svetega Pisma
Prvo Petrovo Pismo
