Tretje Janezovo Pismo
Pisec: Tretje Janezovo pismo ne imenuje neposredno svojega avtorja. Zanesljivo izročilo zgodnje cerkve meni, da je apostol Janez od Boga navdihnjeni pisec. Dvomljivci trdijo, da je Tretje Janezovo pismo napisal drug Gospodov učenec, imenovan Janez. Vendar zadostni dokazi kažejo, da je pisec apostol Janez.Čas pisanja: Tretje Janezovo pismo je bilo najverjetneje napisano iz Efeza približno ob istem času kot Janezovi drugi pismi, Prvo in Drugo Janezovo pismo, l. 85–95 po Kr.
Namen pisanja: Janezov namen je trojen. Prvič, piše, da bi pohvalil in spodbudil svojega ljubljenega sodelavca Gaja pri njegovi gostoljubnosti do potujočih misijonarjev, ki so potovali od kraja do kraja in oznanjali Kristusov evangelij (v. 1,5–8). Drugič, posvari in obsodi Diotrefa, predrznega, diktatorskega vsiljivca v eni izmed cerkva v provinci Mali Aziji (Turčiji), ki je neposredno nasprotoval apostolu Janezu in evangeliju (v. 9–10). Tretjič, pohvali Demetrijev zgled, za katerega pričujejo vsi (v. 11–12).
Ključne vrstice: Tretje Janezovo pismo 1,4: »Nimam večjega veselja, kakor je to, da slišim, kako moji otroci živijo v resnici.«
Tretje Janezovo pismo 1,11: »Ljubi, ne posnemaj hudega, ampak to, kar je dobro. Kdor dela dobro, je od Boga; kdor pa dela húdo, Boga ni videl.«
Kratek povzetek: Janez piše s svojim običajno močnim poudarkom na ljubezni do resnice in na življenju v resnici svojemu ljubljenemu bratu v Kristusu, Gaju, laiku določenega bogastva in odličnosti v mestu blizu Efeza (1,1–4). Janez močno pohvali Gajevo gostoljubnost do potujočih misijonarjev, ki so nosili evangelij od kraja do kraja, najsi jih je osebno poznal ali ne (1,5–8). Janez spodbuja Gaja, naj še naprej dela dobro in ne posnema slabega, kot se je zgodilo v Diotrefovem primeru. Diotref je zlorabil vodenje cerkve in ni hotel priznati Janezove avtoritete kot apostola, tako da ni hotel prejemati njegovih pisem in se podrediti njegovim navodilom. Širil je tudi zlobna obrekovanja proti Janezu in izločil člane, ki so izkazali podporo in gostoljubnost Janezovim slom (1,9–10). Janez pohvali Demetrija, o katerem je slišal odlična poročila (1,11–12). Nazadnje, v zaključku, razloži, da je njegovo pismo tako kratko, ker upa, da bo kmalu videl Gaja in se pogovoril z njim iz oči v oči; temu sledi blagoslov (1,13–15).
Povezave: Koncept nudenja gostoljubnosti tujcem ima veliko primerov v Stari zavezi. Dejanja gostoljubja v Izraelu so vključevala ponižno in milostno sprejemanje tujcev na dom, kjer so jim nudili hrano, prenočitev in zaščito (Prva Mojzesova knjiga 18,2–8; 19,1–8; Job 31,16–23.31–32). Poleg tega Stara zaveza prikazuje Izraelce kot odtujeno ljudstvo, ki je odvisno od Božje gostoljubnosti (Psalm 39,13) in Bog je tisti, ki je milostno potešil njihove potrebe, jih rešil iz Egipta, jih hranil in oblačil v puščavi (Druga Mojzesova knjiga 16; Peta Mojzesova knjiga 8,2–5).
Praktična uporaba: Janez kot vedno poudarja, da ljubezen ni samo čustvo, ampak je živeti življenje v resnici evangelija (1,1–3). Gostoljubje, podpora in spodbuda za sokristjane so ene glavnih smernic Jezusovih naukov in Gaj je bil očitno odličen zgled tega delovanja (1,5–8). Tudi mi bi morali ravnati tako, kadarkoli zmoremo, tako da sprejmemo misijonarje, pridigarje in evangeliste, ki so na obisku (potem ko potrdimo, da so pravi verniki, ki učijo pravoverni krščanski nauk) ne samo v naših cerkvah, ampak tudi v naših domovih, tako da jim nudimo podporo in spodbudo, ki ju potrebujejo.
Paziti moramo tudi, da vedno posnemamo samo zgled tistih, katerih besede in dejanja so v skladu z evangelijem. Modro moramo znati razlikovati, da prepoznamo in odkrijemo takšne kot Diotref, katerih vedenje je daleč od tega, kar je učil Jezus.
English
Pregled Nove Zaveze
Pregled Svetega Pisma
Tretje Janezovo Pismo
