Vprašanje
Ali je biti ›prevzet z Duhom‹ svetopisemsko?
Odgovor
Tipično se »prevzetost z Duhom« pojavi na senzacionalističnih religioznih dogodkih, kjer govorec položi roke na nekoga, ta oseba pa se zruši na tla, domnevno prevzeta z močjo Svetega Duha. Tisti, ki izvajajo »prevzetost z Duhom«, zlorabljajo svetopisemske odlomke, ki govorijo o ljudeh, ki so postali »kakor mrtvi« (gl. Razodetje 1,17) ali ki so padli na obraz (Ezekiel 1,28; Daniel 8,17–18; 10,7–9). Vendar obstajajo številna pomembna nasprotja med tem pristnim svetopisemskim padcem na obraz in prakso »prevzetosti z Duhom«.
1. Svetopisemski padec na obraz je bil človeška reakcija na to, kar je človek videl v Božjem videnju (Ezekiel 1,28, Daniel 8,17–18; 10,7–9), ali na neobičajen dogodek, na primer Jezusovo spremenitev (Evangelij po Mateju 17,6). V nesvetopisemski praksi »prevzetosti z Duhom« se človek odzove na dotik ali gib govorčeve roke.
2. Svetopisemskih primerov je bilo zelo malo, bili so časovno medsebojno zelo oddaljeni in so se zgodili le redko v življenju nekaj ljudi. Pri pojavu »prevzetosti z Duhom« pa je padanje na tla dogodek, ki se ponavlja, in izkušnja, ki se zgodi mnogim.
3. V svetopisemskih primerih ljudje padejo na obraz v strahospoštovanju tega, kar ali kogar vidijo. V primeru ponarejene »prevzetosti z Duhom« padejo vznak, in sicer kot odziv na zamah govorčeve roke ali kot posledica dotika (ali poriva v nekaterih primerih).
4. Svetopisemski primeri padca od strahospoštovanja so se zgodili v zasebnosti ali v majhnih skupinah brez pobude voditelja. Neprava »prevzetost z Duhom« se skoraj vedno zgodi na javnih srečanjih in pobudo zanjo da voditelj srečanja.
Ne trdimo, da so vsi primeri »prevzetosti z Duhom« lažni ali odzivi na dotik ali poriv. Mnogi ljudje trdijo, da izkusijo energijo ali silo, zaradi katere padejo vznak. Vendar ne najdemo svetopisemske osnove za to. Da, morda je vključena neka energija ali sila, vendar po vsej verjetnosti ni od Boga in ni rezultat delovanja Svetega Duha.
Obžalovanja vredno je, da ljudje gledajo na takšne bizarne ponaredke, ki ne obrodijo duhovnega sadu, namesto da bi si prizadevali za praktičen sad, ki nam ga daje Duh, da bi s svojim življenjem poveličevali Kristusa (Pismo Galačanom 5,22–23). Da si napolnjen z Duhom, ne dokazujejo takšni ponaredki, ampak pobožno življenje, ki prekipeva od Božje besede, katerega rezultat je pristno slavljenje, zahvaljevanje in praktična poslušnost Bogu.
English
Ali je biti ›prevzet z Duhom‹ svetopisemsko?
