Vprašanje
Kaj je skladnost evangelijev?
Odgovor
Skladnost evangelijev pomeni ujemanje, ubranost štirih svetopisemskih evangelijev. Štirje novozavezni evangeliji so kot pevci v kvartetu. Vsak ima svoj part, a parti se zlivajo v ubrano skladbo. Vsak izmed štirih evangelijev o Jezusu pričuje z nekoliko drugačnega zornega kota. Med seboj so torej v harmoniji. Knjigam pa, ki kronološko pripovedujejo zgodbe evangelija, pravimo evangeljske harmonije. Nekatere izdaje Svetega pisma imajo razdelek referenc, ki se tako imenuje in v katerem najdemo prav to.
Evangelije po Mateju, Marku in Luku imenujemo sinoptični evangeliji, ker opisujejo številne iste dogodke iz Jezusovega življenja (beseda sinopsa je gr. izvora in pomeni ‘hkratni pogled’). Janezov evangelij je bolj samosvoj in zapolnjuje vrzeli, ki ostanejo za sinoptičnimi evangeliji. Vsak izmed evangelijev je bil napisan za druge naslovnike in poudarja druge vidike Jezusovega delovanja. Evangelij po Mateju je bil napisan predvsem za Jude in poudarja, kako je Jezus izpolnil prerokbe o kraljevskem Mesiju. Evangelij po Marku je bil napisan za ljudi, ki so se v krščanstvo spreobrnili kot Rimljani ali kot pogani, zato je v njem malo omemb starozaveznih prerokb in običajev. Jezus je v Marku upodobljen kot božanski služabnik. Tudi Evangelij po Luku je bil napisan predvsem za spreobrnjence iz poganstva, zato vključuje razlage judovskih navad, v njem so uporabljena grška imena. Luka je svoj evangelij zasnoval kot urejeno pripoved o Jezusovem življenju. Jezusa predstavlja kot sina človekovega in poudarja njegovo popolno človeškost. Evangelij po Janezu poudarja Jezusa kot Božjega Sina in vključuje več Jezusovih lastnih razodetij o sebi kot drugi evangeliji. Podaja tudi veliko podrobnejšo sliko dogodkov zadnjih Jezusovih dni.
Nekateri poskušajo Sveto pismo ovreči na podlagi navideznih neskladnosti med pripovedmi evangelijev. Ti kritiki poudarjajo razlike v vrstnem redu predstavitve dogodkov ali manj pomembnih podrobnostih teh dogodkov. Če štiri pripovedi postavimo drugo ob drugo, vidimo, da ne potekajo vse enako strogo kronološko. Pač pa je večji del pripovedi urejen tematsko: dogodki so zbrani glede na podobnost tematike. Po takih tematskih sklopih vsak dan komunicira večina izmed nas.
Tudi razlike v manj pomembnih podrobnostih, npr. koliko angelov je bilo ob Kristusovem grobu (Matej 28,5; Marko 16,5; Luka 24,4; Janez 20,12), se nam razjasnijo, če dopustimo, da besedilo govori sámo zase. Matej in Marko omenjata angela oz. mladeniča, Luka in Janez pa dva moža oz. dva angela. A Matej in Marko ne pravita izrecno, da je bil angel/mladenič samo eden. Take razlike so komplementarne, ne kontradiktorne. Morda dodajo novo informacijo, nikakor pa ne zanikajo stare.
Kakor vse preostalo Pismo so tudi štirje evangeliji čudovito pričevanje o Božjem razodetju človeku. Predstavljajte si pobiralca davkov (Matej), neizurjenega judovskega fanta, ki je nekoč prej že vrgel puško v koruzo (Marko), rimskega zdravnika (Luka) in judovskega ribiča (Janez) – in vsi ti so napisali ubrana pričevanja o Jezusovem življenju. Ni mogoče, da bi ta izjemno natančna poročila lahko napisali brez Božjega posredovanja (2 Timotej 3,16). Zgodovina, prerokbe in osebne podrobnosti se zlivajo v celoto neverjetno točnega prikaza Jezusa – Mesija, Kralja, Služabnika in Božjega Sina.
English
Kaj je skladnost evangelijev?
