Vprašanje
Zakaj Bog dovoli, da se slabe stvari dogajajo dobrim ljudem?
Odgovor
To je eno izmed najtežjih vprašanj v vsej teologiji. Bog je večen, neskončen, vseveden, vseprisoten in vsemogočen. Zakaj bi ljudje (kot časovno in fizično omejena bitja, ki ne vedo vsega, niso vseprisotna niti vsemogočna) sploh pričakovali, da bodo razumeli Božje poti? Jobova knjiga se ukvarja s temi problemi. Bog je dovolil Satanu, da Jobu naredi vse kar želi, samo ubiti ga ne sme. Kakšna je bila Jobova reakcija? “Pa naj me umori, ne obotavljam se! Le svoje poti hočem braniti pred njim.” (Job 13,15) “Nag sem prišel iz materinega telesa in nag se vrnem tja. GOSPOD je dal, GOSPOD je vzel, naj bo hvaljeno ime GOSPODOVO! ” (Job 1,21) Job ni razumel, zakaj je Bog dovolil da so se zgodile stvari, ki so se zgodile, ampak poznal pa je Boga dovolj, da ni izgubil svojega zaupanja vanj. Na koncu koncev bi to morala biti tudi naša reakcija.
Zakaj se torej slabe reči dogajajo dobrim ljudem? Svetopisemski odgovor je, da dejansko “dobri” ljudje ne obstajajo. Sveto pismo je zelo jasno, da smo vsi padli, da smo vsi podvrženi grehu in le ta vpliva na nas (Pridigar 7,20; Rimljanom 6,23; 1 Janez 1,8). Rimljanom 3,10-18 niti ne bi moral biti bolj jasen glede neobstoja “dobrih” ljudi:" Ni pravičnega, niti enega, ni razumnega, ni ga, ki bi iskal Boga. Vsi so zablodili, vsi skupaj so se izpridili; ni ga, ki bi delal dobro, ni ga, niti enega. Odprt grob je njihovo grlo, s svojimi jeziki pletejo zvijače, gadji strup je pod njihovimi ustnicami, njihova usta so polna kletev in grenkobe. Hitre so njihove noge, da bi prelili kri, uničenje in beda je na njihovih potih. Poti miru niso spoznali, ni strahu Božjega pred njihovimi očmi." Noben človek na tem svetu si ne zasluži biti v Božji prisotnosti. Vsako človeško bitje na tem planetu si povsem zasluži biti odstranjeno od Božjega obličja, pristati v peklu. Vsako sekundo ko smo živi, je to le po Božji milosti in usmiljenju. Še celo najstrašnejša beda, ki jo lahko izkusimo na tem planetu je milostna v primerjavi s tem, kaj si zaslužimo: večnega pekla.
Morda bi bilo boljše vprašanje, "zakaj Bog dovoli, da se dobre stvari dogajajo slabim ljudem?" Rimljanom 5,8 razglaša: "Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki." Kljub zlobni, hudobni, grešni naravi ljudi tega sveta, nas Bog še vedno ljubi. Dovolj nas je ljubil, da je sam nase vzel plačilo za naše grehe (Rimljanom 6,23). Če sprejmemo Jezusa Kristusa kot našega odrešenika (Janez 3,16; Rimljanom 10,9), se pokesamo in odvrnemo od starega početja, nam bo odpuščeno, obljubljen pa nam je nov večen dom v Nebesih (Rimljanom 8,1). Kljub temu da si zaslužimo večnost v peklu, nam je po Jezusu možno večno življenje v nebesih, če se le za to odločimo.
Seveda se mestoma slabe stvari dogodijo ljudem, ki si tega po naše ne zaslužijo. Kljub temu pa Bog dovoli, da se stvari zgodijo zaradi svojih razlogov, če jih mi razumemo ali (še) ne. Na koncu koncev si moramo zapomniti, da je Bog dober, pravičen, ljubeč in milosten. Pogosto se nam zgodijo reči, ki jih preprosto ne razumemo; ampak namesto da bi v tistih točkah dvomili v Boga, mu moramo ravno takrat zaupati. "Zaupaj v GOSPODA z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašaj. Na vseh svojih poteh ga spoznavaj in on bo uravnaval tvoje steze." (Pregovori 3,5–6).
English
Zakaj Bog dovoli, da se slabe stvari dogajajo dobrim ljudem?
