Vprašanje
Kateri dan je sobotni dan [sabat], sobota ali nedelja? Ali morajo kristjani upoštevati sobotni dan?
Odgovor
Pogosto se trdi, da »je Bog uvedel sobotni dan v Edenu« zaradi povezave med sobotnim dnem in stvarjenjem v Drugi Mojzesovi knjigi 20,11. Čeprav je Božji počitek sedmi dan (Prva Mojzesova knjiga 2,3) nakazoval prihodnjo zapoved o sobotnem dnevu, ne obstaja svetopisemski zapis o sobotnem dnevu, preden so Izraelovi otroci zapustili Egipt. Nikjer v Pismu ni nobenega namiga, da bi od Adama do Mojzesa upoštevali sobotni dan.
Božja beseda jasno pove, da je bilo upoštevanje sobotnega dne posebno znamenje med Bogom in Izraelom: »Izraelovi sinovi naj torej praznujejo soboto, naj se držijo počitka iz roda v rod kot večne zaveze. Med menoj in Izraelovimi sinovi naj bo to znamenje na veke, kajti v šestih dneh je Gospod naredil nebo in zemljo, sedmi dan pa je počival in si oddahnil« (Druga Mojzesova knjiga 31,16–17).
Mojzes v Peti Mojzesovi knjigi ponovi Deset zapovedi naslednji generaciji Izraelcev. Tukaj Mojzes, potem ko zapove upoštevanje sobotnega dne v vrsticah 12–14, navede razlog, zakaj je bil sobotni dan zapovedan izraelskemu narodu: »Spominjaj se, da si bil suženj v egiptovski deželi in te je Gospod, tvoj Bog, od tam izpeljal z močno roko in z iztegnjenim laktom! Zato ti je Gospod, tvoj Bog, zapovedal obhajati sobotni dan« (Peta Mojzesova knjiga 5,15).
Božji namen, da je zapovedal sobotni dan Izraelu, ni bil, da bi se spominjali stvarjenja, ampak da bi se spominjali egiptovskega suženjstva in Gospodove rešitve. Bodite pozorni na zahteve, povezane s spoštovanjem sobotnega dne: Oseba, ki je bila pod postavo sobotnega dne, na sobotni dan ni smela zapustiti svojega doma (Druga Mojzesova knjiga 16,29), ni smela zakuriti ognja (Druga Mojzesova knjiga 35,3) in ni smela naročiti, da bi kdo drug delal (Peta Mojzesova knjiga 5,14). Osebo, ki je prekršila zapoved o sobotnem dnevu, so morali usmrtiti (Druga Mojzesova knjiga 31,15; Četrta Mojzesova knjiga 15,32–35).
Preiskovanje novozaveznih odlomkov nam kaže štiri pomembne stvari: 1) Kadarkoli se Kristus pojavi v svoji vstali podobi in je pri tem omenjen dan v tednu, je to vedno prvi dan v tednu (Evangelij po Mateju 28,1.9.10; Evangelij po Marku 16,9; Evangelij po Luku 24,1.13.15; Evangelij po Janezu 20,19.26). 2) Edinkrat, ko se od Apostolskih del do Razodetja sobotni dan omenja, je v evangelistične namene Judom in prostor je ponavadi shodnica (Apostolska dela, poglavja 13–18). Pavel je napisal: »Judom sem postal kakor Jud, da bi pridobil Jude« (Prvo pismo Korinčanom 9,20). Pavel ni šel v shodnico, da bi imel skupnost s svetimi in jih poučeval, ampak da bi izgubljenim pokazal njihov greh in jim pokazal pot odrešitve. 3) Potem ko Pavel reče: »Odslej bom hodil med pogane« (Apostolska dela 18,6), se sobotni dan ne omenja nikoli več. 4) Namesto spodbujanja k upoštevanju sobotnega dne preostanek Nove zaveze nakazuje ravno nasprotno (vključno z eno izjemo k 3. točki zgoraj, ki jo najdemo v Pismu Kološanom 2,16).
Če si bolj podrobno ogledamo 4. točko zgoraj, bomo odkrili, da se novozavezni vernik ni dolžan držati sobotnega dne, in tudi, da ideja o nedeljskem »krščanskem sobotnem dnevu« ravno tako ni svetopisemska. Kot je omenjeno že zgoraj, se sobotni dan omenja le enkrat, potem ko je Pavel začel hoditi k poganom: »Naj vas potemtakem nihče ne obsoja zaradi jedi in pijače ali zaradi praznikov, mlajev in sobot. Kajti vse te reči so senca prihodnjih, telo pa je Kristusovo« (Pismo Kološanom 2,16–17). Judovski sobotni dan je bil odpravljen na križu, kjer je Kristus »izbrisal zadolžnico, … s svojimi določbami« (Pismo Kološanom 2,14).
Ta misel se ponovi več kot enkrat v Novi zavezi: »Nekdo razločuje med dnevom in dnevom, drugemu pa so vsi dnevi enaki. Kdor upošteva dneve, naj jih upošteva za Gospoda« (Pismo Rimljanom 14,5–6a). »Zdaj pa ne samo, da ste Boga spoznali, ampak še več, tudi Bog vas je spoznal. Kako se torej obračate nazaj k tistim slabotnim in bednim prvinam, ki jim hočete spet služiti? Obhajate dneve, mesece, letne čase in leta« (Pismo Galačanom 4,9–10).
Nekateri pa trdijo, da je Konstantinov odlok leta 321 po Kr. »prenesel« sobotni dan [sabat] s sobote na nedeljo. Na kateri dan se je zgodnja cerkev zbirala k čaščenju? Sveto pismo nikoli ne omenja sobotnih srečanj vernikov, ko bi se zbirali kot skupnost oz. častili Boga. Obstajajo pa jasni odlomki, ki omenjajo prvi dan tedna. Na primer, Apostolska dela 20,7 pravijo: »Ko smo se prvi dan v tednu zbrali k lomljenju kruha.« V Prvem pismu Korinčanom 16,2 Pavel piše: »Vsak prvi dan v tednu naj vsak izmed vas pri sebi daje na stran in zbira, kolikor more.« Ker Pavel v Drugem pismu Korinčanom 9,12 označuje to daritev kot »služenje«, je bilo to zbiranje gotovo povezano z nedeljskim bogoslužjem krščanske skupnosti. Zgodovinsko gledano je bila nedelja, ne sobota, običajen dan zbiranja kristjanov v cerkvi in ta običaj izhaja iz prvega stoletja.
Sobotni dan je bil zapovedan Izraelu, ne cerkvi. Sobotni dan je še vedno sobota, ne nedelja, in se ni nikoli spremenil. Vendar je sobotni dan del starozavezne postave, kristjani pa smo prosti suženjstva postave (Pismo Galačanom 4,1–26; Pismo Rimljanom 6,14). Upoštevanje sobotnega dne se od kristjana ne zahteva – naj bo to sobota ali nedelja. Prvi dan v tednu, nedelja, Gospodov dan (Razodetje 1,10) proslavlja novo stvarjenje, s Kristusom kot našo vstalo glavo. Nismo dolžni upoštevati Mojzesovega sobotnega dne – in počivati, ampak smo zdaj svobodni, da hodimo za vstalim Kristusom – in služimo. Apostol Pavel je rekel, naj se vsak posamezni kristjan odloči, ali bo upošteval sobotni počitek: »Nekdo razločuje med dnevom in dnevom, drugemu pa so vsi dnevi enaki; vsak naj doseže polno prepričanje v svojem umu« (Pismo Rimljanom 14,5). Boga moramo častiti vsak dan, ne samo v soboto ali nedeljo.
English
Kateri dan je sobotni dan [sabat], sobota ali nedelja? Ali morajo kristjani upoštevati sobotni dan?
