Vprašanje
Kaj je spreobrnitev in ali je potrebna za odrešitev?
Odgovor
V Svetem pismu izraz spreobrnitev (iz grške besede metanoia) pomeni »spremeniti svoje mišljenje«, kar vodi v spremembo dejanj (Evangelij po Luku 3,8–14; Apostolska dela 3,19). Apostolska dela 26,20 pravijo: »… nato pa med pogani oznanjal, naj se spreobrnejo, obrnejo k Bogu in naj opravljajo dela, ki so vredna spreobrnjenja.« Polna svetopisemska definicija spreobrnitve je sprememba mišljenja, ki vodi v spremembo dejanj. Gre za spremembo mišljenja, ki konča naše uporništvo proti Bogu po veri v Kristusa, kar dokazuje upiranje grehu in udejanjanje pravičnosti.
Kakšna je torej povezava med spreobrnitvijo in odrešitvijo? Zdi se, da se Apostolska dela še posebej osredotočajo na spreobrnitev, povezano z odrešitvijo (Apostolska dela 2,38; 3,19; 11,18; 17,30; 20,21; 26,20). Spreobrniti se, povezano z odrešitvijo, pomeni spremeniti svoje mišljenje o Jezusu Kristusu. Peter konča svojo pridigo na binkoštni dan (Apostolska dela, 2. poglavje) s pozivom ljudem, naj se spreobrnejo (Apostolska dela 2,38). Spreobrnejo od česa? Peter poziva ljudi, ki so zavrnili Jezusa (Apostolska dela 2,36), naj se premislijo glede njega, naj spoznajo, da je zares »Gospod in Mesija [Kristus]« (Apostolska dela 2,36). Peter poziva ljudi, naj spremenijo svoje mišljenje od zavračanja Kristusa kot Mesija do vere vanj kot Gospoda in Mesija [Kristusa].
Spreobrnitev in vero lahko razumemo kot »dve plati istega kovanca«. Nemogoče je verovati v Jezusa Kristusa kot Gospoda in Odrešenika, ne da bi najprej spremenili svoje mišljenje o tem, kdo je in kaj je storil. Najsi gre za spreobrnitev od namernega zavračanja ali spreobrnitev od nevednosti ali nezanimanja, gre najprej in predvsem za spremembo mišljenja. Svetopisemska spreobrnitev, v povezavi z odrešitvijo, pomeni spremembo mišljenja od zavračanja Kristusa do vere v Kristusa.
Bistvenega pomena je, da razumemo, da spreobrnitev ni dejanje, s katerim si zaslužimo odrešitev. Ni nekaj, za kar se odločimo, da bomo storili. Nihče ne more priti k Bogu, če ga Bog ne pritegne k sebi (Evangelij po Janezu 6,44). Apostolska dela 5,31 in 11,18 kažejo, da je spreobrnitev nekaj, kar Bog da (podari) tistim, ki jih pritegne k sebi (Drugo pismo Timoteju 2,25–26). Spreobrnitev je mogoča samo zaradi njegove milosti (nezaslužene naklonjenosti). Nihče se ne more spreobrniti, če mu Bog ne da spreobrnitve. Vsa odrešitev, vključno s spreobrnitvijo in vero, je dar kot posledica tega, da nas Bog pritegne, nam odpre oči in spremeni naše srce. Božja potrpežljivost nas navaja k spreobrnjenju (Drugo Petrovo pismo 3,9), prav tako njegova dobrota (Pismo Rimljanom 2,4).
Čeprav spreobrnitev ni dejanje, s katerim bi si zaslužili odrešitev, spreobrnitev z odrešitvijo vodi v dobra dela. Če resnično in popolnoma spremenite svoje mišljenje, bo to vodilo v spremembo dejanj. V Svetem pismu spreobrnitev vodi v spremembo vedenja. Zato je Janez Krstnik pozval ljudi: »Obrodite vendar sad, vreden spreobrnjenja« (Evangelij po Mateju 3,8). Človek, ki se je resnično spreobrnil od zavračanja Kristusa do vere v Kristusa, bo to dokazal s spremenjenim življenjem. Verujoči, ki mu je bila dana svetopisemska spreobrnitev, si ne more kaj, da ne bi delal dobrih del v skladu s spreobrnitvijo, saj je Sveti Duh tisti, ki jih dela v njem in po njem (Drugo pismo Korinčanom 5,17; Pismo Galačanom 5,19–23; Jakobovo pismo 2,14–26). Spreobrnitev, če je pravilno definirana, je nujna za odrešitev. Svetopisemska spreobrnitev pomeni spremembo mišljenja o Jezusu Kristusu in obrnitev na Boga za odrešitev (Apostolska dela 3,19). Odvrnitev od greha ni definicija spreobrnitve, vendar je ena izmed posledic pristne, na veri temelječe spreobrnitve h Gospodu Jezusu Kristusu.
English
Kaj je spreobrnitev in ali je potrebna za odrešitev?
