Vprašanje
Kaj je svetopisemsko ločevanje?
Odgovor
Izvajanje svetopisemskega ločevanja je spoznanje, da je Bog poklical vernike iz sveta v osebno in skupno čistost sredi grešne družbe. Svetopisemsko ločevanje se običajno upošteva na dveh področjih: osebnem in cerkvenem.
Osebno ločevanje vključuje zavezanost posameznika svetopisemskim standardom obnašanja in življenjskega sloga. Daniel je izvajal osebno ločevanje, ko »si je vzel k srcu, da se ne bo omadeževal ne z jedjo ne z vinom kralja, katerega je ta pil« (Daniel 1,8). Svetopisemsko se je ločil v svojem osebnem obnašanju v skladu z Božjim standardom, razodetim v Mojzesovi postavi.
Sodobni primeri osebnega ločevanja bi lahko vsebovali: zavrnitev vabil na zabave, kjer je verjetno prisotno pijančevanje in uživanje drog, izogibanje filmom, televiziji in drugim medijem, ki spodbujajo protikrščansko obnašanje, izogibanje nespodobnemu oblačenju, izogibanje prostaškemu govorjenju, izogibanje kockanju in drugim oblikam slabega upraviteljstva itd. Take odločitve zmanjšajo skušnjave (Pismo Rimljanom 13,11–14; Drugo pismo Timoteju 2,22). To so prizadevanja, da bi se izognili zlu, »pa naj bo kakršno koli« (Prvo pismo Tesaloničanom 5,22). Osebno ločevanje je preprosto dosledno, z Duhom napolnjeno prizadevanje, da bi živeli svoja prepričanja o življenjskem slogu na temelju svetopisemskih naukov (Pismo Rimljanom 14,1–23).
Sveto pismo jasno uči, da mora biti Božji otrok ločen od sveta. »Ne dajte se vpregati v jarem z neverniki. Kaj imata namreč skupnega pravičnost in nepostavnost? Kakšno občestvo ima luč s temo? Kakšno je soglasje med Kristusom in Beliárjem? Kaj imata skupnega verujoči in neverujoči? V čem se Božje svetišče strinja z maliki? Mi smo namreč svetišče živega Boga, kakor je rekel Bog: Prebival bom med njimi in med njimi bom hodil; jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo. Zato pojdite iz njihove srede in se ločite, govori Gospod« (Drugo pismo Korinčanom 6,14–17; gl. tudi Prvo Petrovo pismo 1,13–16).
Cerkveno ločevanje vključuje odločitve lokalne cerkve glede njihove povezanosti z drugimi organizacijami, ki temeljijo na njeni teologiji in praksah. Ločevanje je vključeno v sami besedi »cerkev«, ki izhaja iz grške besede ekklesia, ki pomeni ›odbrana skupnost‹. Sveto pismo dosledno svari pred dopuščanjem lažnega nauka in tistih, ki ga učijo (Pismo Efežanom 4,14–24; Prvo pismo Timoteju 1,18–20; Drugo pismo Timoteju 2,16–18; Pismo Titu 1,10–11; Pismo Hebrejcem 13,9; Drugo Petrovo pismo 3,17; Pismo Rimljanom 16,17–18; Prvo pismo Timoteju 1,3–4; Pismo Galačanom 1,8–9; Drugo Petrovo pismo 2,1; Razodetje 2,14–15). Prava cerkev mora biti ločena, prekiniti mora vezi s krivoverci in krivoverstvom. Sodobni primeri cerkvenega ločevanja bi bili stališče denominacije ali cerkve proti ekumenskim zvezam, ki bi jo združevale z apostati (odpadniki / krivoverci) v Rimskokatoliški cerkvi, Vzhodni pravoslavni cerkvi, Jehovovih pričah (Družba stražnega stolpa), Cerkvi Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni (mormoni), proti krivoverskim gibanjem, kot so Beseda vere, Evangelij blagostanja, Edinost binkoštnih cerkva in Nova apostolska reformacija, če jih naštejemo le nekaj.
Svetopisemsko ločevanje ne spodbuja kristjanov, naj se izogibajo stikom z neverniki. Tako kot Jezus se moramo spoprijateljiti z grešniki, ne da bili udeleženi v njihovem grehu (Evangelij po Marku 2,15–17). Pavel izraža svetopisemski pogled na ločevanje: »V pismu sem vam pisal, da se ne smete družiti z nečistniki. Pa nisem mislil na nečistnike tega sveta ali na lakomnike in roparje in na malikovalce sploh, ker bi vi sicer morali oditi s sveta« (Prvo pismo Korinčanom 5,9–10). Z drugimi besedami, smo na svetu, a nismo od sveta (Evangelij po Janezu 17,14–15).
Kristjani, cerkve in denominacije morajo biti sol in luč svetu, ne da bi dovolili svetu, da bi pokvaril našo ohranjajočo prisotnost ali zmanjšal naš razsvetljujoči učinek. »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se osoli? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih« (Evangelij po Mateju 5,13–16).
English
Kaj je svetopisemsko ločevanje?
