Vprašanje
Kaj je svetopisemska doktrina o razsvetljenju?
Odgovor
Preprosto rečeno, razsvetljenje v duhovnem smislu je to, da se na kakem področju »prižge luč«. Če božansko razsvetljenje vključuje novo vednost ali prihodnje reči, temu pravimo prerokba. Kadar pa gre za razumevanje in uporabo obstoječe vednosti, uporabimo besedo razsvetljenje. Postavi se vprašanje: kako Bog razsvetljuje um ljudem, ki proučujejo njegovo besedo?
Najosnovnejša raven razsvetljenja je spoznanje greha; brez tega spoznanja je vse drugo nesmiselno. V Psalmu 18,29 beremo: »Zares, ti mi prižigaš svetilko, o Gospod; moj Bog mi razsvetljuje temo.« Psalm 119, najdaljše poglavje v Svetem pismu, je pesem o Božji besedi. V. 130 se glasi: »Razkritje tvojih besed razsvetljuje, nevednim daje razumnost.« Tu je prikazana osnovna metoda Božjega razsvetljenja. Ko Božja beseda vstopi v človekovo srce, prinese svetlobo in razumnost. Zato vedno znova slišimo, da se moramo poglabljati v Božjo besedo. V. 11 pa pravi: »Tvoj izrek hranim v svojem srcu, da ne bi grešil zoper tebe.« Vrstici 98 in 99 se glasita: »Tvoja zapoved me dela modrejšega od mojih sovražnikov, kajti ona je vedno moja. Postal sem modrejši kakor vsi moji učitelji, kajti tvoja pričevanja so moje premišljevanje.«
Če redno proučujemo Božjo besedo, bomo deležni usmeritev glede življenjskih vprašanj in jih bomo razumeli. To je prva metoda Božjega razsvetljenja in izhodišče za vse nas. V Psalmu 119 vidimo še drugo vrsto Božjega razsvetljenja, in sicer v 18. vrstici beremo: »Odpri mi oči, da bom gledal čudovita dela tvoje postave.« Ta »čudovita dela« niso nova razodetja, ampak stvari, ki so bile napisane že zdavnaj, bralec pa jih je pravkar doumel. V. 73 se glasi: »Tvoje roke so me naredile in utrdile, daj mi razumnosti, da se bom učil tvojih zapovedi.« Psalmist prosi Boga za osebno razumevanje, da bi lahko upošteval Božje zakone. Kar petnajstkrat prosi Boga, da bi ga ta poučil, mu pomagal razumeti svoje zakone.
Oglejmo si odlomek, glede katerega se pogosto lomijo kopja, kar zadeva temo razsvetljenja: »Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal.« (Evangelij po Janezu 14,26) Jezus je to govoril učencem v zgornji sobi in jim pred svojo smrtjo dajal še zadnje napotke. Ta posebna skupina mož je bila zadolžena, da dobro novico o Jezusovi smrti razširi po vsem svetu. Z Jezusom so preživeli tri leta in pol, ga videli delati čudeže in poslušali njegove nauke. Če naj bi te nauke posredovali preostalemu svetu, so potrebovali posebno Božjo pomoč, da se bodo lahko vsega točno spomnili. Jezus je rekel, da jih bo Sveti Duh naučil vsega potrebnega in jih spominjal, kaj je bilo rečeno, da bi lahko o tem pripovedovali naprej. Iz vrstice torej izvemo, da bodo imeli apostoli Božjo pomoč pri pisanju evangelijev. To pa ne pomeni, da bo Duh enako storil z vsemi verujočimi.
Kaj potemtakem pomeni razsvetljenjsko delo Duha pri drugih verujočih? V Pismu Efežanom 1,17–18 beremo, da Bog verujočim daje »duha modrosti in razodetja« glede Jezusa Kristusa in »razsvetljene oči srca«, da bi spoznali Božje načrte v našem življenju. V Prvem pismu Korinčanom 2,10–13 piše, da nam Bog po svojem Duhu razodeva svoje načrte za nas, Duh pa nas uči duhovnih stvari. Iz sobesedila je razvidno, da je tisto, kar je bilo razodeto, Božja beseda. Božji Duh nas bo vedno usmerjal k Božji besedi, da bi tam dobili napotke. Kot je Jezus povedal učencem v Evangeliju po Janezu 16,12–15, Sveti Duh preprosto ponavlja, kar sta rekla že Oče in Sin. To ponavljanje nam pomaga, da popolnoma slišimo in si zapomnimo, kar nam je že povedal Bog. Včasih moramo kaj slišati večkrat, preden to resnično »slišimo«. In tu nastopi Duh. Pri razpravljanju o razsvetljenju se pogosto pozabimo vprašati, kaj je sploh njegov namen. Nekateri menijo, da je
ves namen razsvetljenja samo ta, da bi natančno, poglobljeno razumeli Božjo besedo. Prav gotovo Bog želi, da bi točno razumeli, kar nam je povedal. Besede imajo pomen in biti moramo pozorni na to, kaj natančno pomenijo. Vendar je razumevanje dejstev nekoristno, če ga ne apliciramo. Vrnimo se k Psalmu 119. Vrstice, ki omenjajo razsvetljenje, so povezane z izjavami, ki izražajo namen: »da bom premišljal o tvojih čudovitih delih« (v. 27b), »da bom čuval tvojo postavo […] in se je držal z vsem srcem« (v. 34), »da bom spoznal tvoja pričevanja« (v. 125), »da bom živel« (v. 144). Razsvetljenje vedno usmerja k delovanju. Zakaj nam Bog pomaga razumeti svojo besedo? Da bi lahko živeli v njeni luči. Janez nas v vrstici 1,6 svojega prvega pisma izzove: »Če rečemo, da smo v občestvu z njim, pa kljub temu hodimo v temi, lažemo in ne ravnamo v skladu z resnico.« Povedano drugače: če pravimo, da smo razsvetljeni, pa še vedno hodimo v temi, lažemo, da razumemo Božjo besedo. Božji Duh, ki nas razsvetljuje, da razumemo Božjo besedo, nas tudi vodi k temu, da v skladu z njo živimo. Pismo Rimljanom 8,14 pravi: »Kajti vsi, ki se dajo voditi Božjemu Duhu, so Božji sinovi.« Razsvetljujoče delo Svetega Duha v našem življenju je potrdit
ev, da smo resnično Božji otroci. English
Kaj je svetopisemska doktrina o razsvetljenju?
