Vprašanje
Ali smo iz dveh ali treh delov? Ali smo telo, duša in duh ali telo, duša-duh?
Odgovor
Prva Mojzesova knjiga 1,26-27 navaja, da je Bog ustvaril ljudi drugačne od vseh drugih živih bitij. V Svetem pismu jasno piše, da je ljudem namenjeno, da imajo intimen odnos z Bogom, torej nas je zato ustvaril kot enotnost tako iz materialnega (fizičnega), kot nematerialnega (duhovnega) vidika (Pridigar 12,7; Evangelij po Mateju 10,28; Prvo pismo Korinčanom 5,5; Drugo pismo Korinčanom 4,16; 7,1; Jakobovo pismo 2,26). Očitno je, da je materialni del ljudi to kar je oprijemljivo in minljivo, fizično telo. Nematerialen vidik pa je to, kar ni oprijemljivo: duša, duh, razum, volja, vest, um, čustva,… Ti deli vsakega posameznika obstajajo neminljivo tudi po življenjski dobi fizičnega telesa.
Vsi ljudje imamo tako materialne (fizične) kot nematerialne (duhovne) značilnosti. Jasno je, da ima vsak človek fizično telo. Vendar se o neoprijemljivih, nematerialnih lastnostih ljudi velikokrat razpravlja. Kaj pa Sveto pismo pravi o njih? Prva Mojzesova knjiga 2,7 pravi, da je bil človek ustvarjen kot živa duša. Četrta Mojzesova knjiga 16,22 imenuje Boga kot »Boga duhov«, katerega imajo vsi ljudje. Pregovori 4,23 nam pravijo »Z vso skrbjo varuj svoje srce, kajti iz njega izvira življenje«, s čimer navajajo, da je naše srce (ne miokard) središče naše volje in čustev. Apostolska dela 23,1 pravijo »Pavel je uprl pogled v véliki zbor in rekel: ›Bratje! Vse do današnjega dne sem živel pred Bogom s čisto vestjo.‹« Tukaj se Pavel nanaša na svojo vest, tisti del našega uma, ki nam pomaga ločiti med tem kaj je prav in kaj ni. Pismo Rimljanom 12,2 pravi »In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno.« Te vrstice in številne druge se nanašajo na različne vidike duhovnih komponent človeštva. Mi smo poenotena kombinacija obeh, materialnih in nematerialnih lastnosti.
Sveto pismo opiše veliko več, kot le dušo in duh, kot nematerialen del človeka. Nekako so duša, duh, srce (čustva), vest, volja in um vsi medsebojno povezani. Mogoče je duša-duh sestavljen iz kombinacije vseh ostalih nematerialnih vidikov človeka. S tem v mislih, ali je človeštvo dihotomno (razdeljeno na dva dela, telo/dušo-duh) ali trihotomno (razdeljeno na tri dele, telo/duša/duh). Nemogoče je biti načelen. Mnenja teologov so že stoletja glede tega zelo različna in še ni bilo odločne ortodoksne izjave, ki bi določila, kaj od tega je res.
Tisti, ki razumejo, da jih Sveto pismo uči dihotomijo, vidijo ljudi sestavljene iz dveh delov: telesa in duha. Sta dva splošna vidika dihotomije. Prvi vidik je to, da je človek iz telesa in duha, ki skupaj sestavljata živo dušo. Človeška duša je duh in telo, združeno v enega posameznika. Ta vidik je podprt (Prva Mojzesova knjiga 2,7 je človek (bitje s telesom in duhom) dobesedno postal živa duša; Četrta Mojzesova knjiga 9,13 človek dobesedno duša, Psalmi 16,10 duša pomeni cel človek (telo skupaj z duhom); 97,10 življenje dobesedno duša, Jona 4,8 svoja duša pomeni svoje bitje v celoti (telo z duhom). Ta vidik poudarja, da hebrejska beseda nephesh v teh vrsticah pomeni sestavljeno (združeno) dušo, živo bitje, življenje, jaz, t.j. sestavljena oseba (duša), sestavljena iz telesa in duha. Ko Sveto pismo govori o tem, da je ruach (dih, veter ali duša) ločen od telesa, takrat je oseba razstavljena (zlomljena) – mrtva (Pridigar 12,7; Psalmi 104,29; 146,4). Drugi dihotomni vidik je to, da sta duh in duša ista stvar, ki se ju imenuje z dvema izrazoma. Ta vidik poudarja to, da sta besedi duh in duša pogosto zamenljivi (Evangelij po Luku 1,46-47; Izaija 26,9; Evangelij po Mateju 6,25; 10,28; Prvo pismo Korinčanom 5,3; 5). Duša in duh se razumeta kot sopomenki, ki se nanašata na isto duhovno realnost znotraj vsake osebe. Torej dihotomen vidik pomeni, da je človek sestavljen iz dveh delov. Človek je bodisi telo in duh, ki tvori dušo ali pa telo in duša-duh.
Tisti, ki razumejo, da Sveto pismo uči, da je človek trihotomen, vidijo človeka sestavljenega iz treh različnih delov: telo, duša in duh. Poudarjajo Prvo pismo Tesaloničanom 5,23 in Pismo Hebrejcem 4,12, ki izgleda da razlikuje med duhom in dušo. Vendar, če Prvo pismo Tesaloničanom 5,23 uči trihotomijo, ali potem Evangelij po Marku 12,30 uči štiritomijo z istim tolmačenjem teksta? Pismo Hebrejcem 4,12 ne reče »deljenje med« ampak zareže do ločitve »delitev (ločitev)«. Naravna inherentna moč Svetega pisma, da prodre do najglobljih delov človeka, tako nematerialnih, kot materialnih delov, je vidna. Tukaj sta »duša in duh« obravnavana na isti način, kot vzgibe in misli srca, dva vidika iste stvari.
Ali je pomembno, da se dokončno odloči med dihotomijo in trihotomijo? Mogoče ne, ampak tukaj je nasvet za previdnost. Zaradi pomanjkanja poudarka na medsebojni povezavi enotnosti osebnosti, ki je neločljivo povezan z njim, so nekateri trihotomističen vidik uporabili za napačno učenje, da Bog mistično komunicira z našimi duhi in zaobide naš razum. So tudi nekatere cerkve, ki na podlagi iste zmotne predpostavke uporabljajo trihotomen vidik, s katerim napačno učijo možnost, da so kristjani obsedeni z demoni. Ker vidijo dušo in duha kot dva povsem ločena vidika v kristjanih domišljavo domnevajo, da v enem prebiva Sveti duh, drugi pa je obseden z demoni. To je zelo problematično, saj ni nikjer v Svetem pismu zapisano, da bi v kateremukoli kristjanu bival Sveti duh in bil hkrati obseden z demoni. Dokler se izogiba tem napačnim razlagam in uporabam, ne smemo podcenjevati teh, ki imajo trihotomen vidik.
Ne glede na to, v kateri vidik kristjan verjame, da najbolje predstavlja najbolj točno razumevanje Svetega pisma, lahko vsi skupaj enotno slavimo Boga s psalmistom »Zahvaljujem se ti, ker sem tako čudovito ustvarjen, čudovita so tvoja dela, moja duša to dobro pozna.« (Psalmi 139,14)
English
Ali smo iz dveh ali treh delov? Ali smo telo, duša in duh ali telo, duša-duh?
