Vprašanje
Katere so različne teorije sprave?
Odgovor
Skozi vso cerkveno zgodovino so posamezniki ali denominacije zagovarjali različne poglede na spravo – nekatere prave in nekatere napačne. Eden od razlogov za različne poglede je, da tako Stara kot Nova zaveza razodevata veliko resnic o Kristusovi spravi – pri čemer je težko (če že ne nemogoče) postaviti eno samo »teorijo«, ki bi v celoti zajemala ali razlagala vse bogastvo sprave. Pri proučevanju Svetega pisma se nam razkrije bogata, mnogovrstna slika sprave, saj Pismo ponuja več soodvisnih resnic v zvezi z odkupitvijo, ki jo je opravil Kristus. K mnogovrstnosti teorij sprave prispeva tudi dejstvo, da gre velik del tega, kar lahko izvemo o spravi, razumeti z vidika izkustva Božjega ljudstva v starozaveznem žrtvovanjskem sistemu.
Kristusova sprava, njen namen in delo, ki je bilo s tem opravljeno, je tako obširen pojem, da je bilo o tem napisanih že na desetine knjig. V članku želimo na kratko strniti številne teorije o spravi, ki so nastale v različnih obdobjih. Ko proučujemo različna pojmovanja sprave, ne smemo pozabiti, da je vsak pogled na spravo, ki ne prepoznava človekove grešnosti ali namestniške narave sprave, v najboljšem primeru pomanjkljiv, v najslabšem pa heretičen.
Odkupnina satanu: Po tej teoriji je Kristusova sprava pojmovana kot odkupnina, plačana satanu, kot plačilo za človekovo svobodo in izpustitev iz usužnjenosti satanu. Teorija temelji na prepričanju, da je človekovo duhovno stanje usužnjenost satanu in da je vloga Kristusove smrti zagotoviti zmago nad satanom. Takšno gledanje ima le malo ali nič osnove v Svetem pismu in je imelo v cerkveni zgodovini malo privržencev. Njegovo neskladje z Biblijo je v tem, da naj bi plačilo za greh zahteval satan, ne Bog. Zahteve Božje pravičnosti, kot jih vseskozi prikazuje Sveto pismo, so tu povsem spregledane. Satanu sta pripisani večja veljava in večja moč, kot ju ima v resnici. V Svetem pismu ni podlage za stališče, da grešniki satanu kar koli dolgujejo; pač pa plačilo za greh zahteva Bog.
Teorija rekapitulacije: Teorija pravi, da je Kristusova sprava človeštvo preusmerila od neposlušnosti v poslušnost. Kristus naj bi v svojem življenju povzel (rekapituliral) vse stopnje človekovega življenja in s tem preokrenil tok neposlušnosti, ki ga je sprožil Adam. Teorija nima podlage v Svetem pismu.
Dramatična teorija: Po tej teoriji Kristusova sprava zagotavlja zmago v božanskem sporu med dobrim in zlom ter človeku izbojuje izpustitev iz usužnjenosti satanu. Pomen Kristusove smrti je v tem, da je zagotovila Božjo zmago nad satanom ter omogočila odkupitev sveta iz usužnjenosti zlu.
Mistična teorija: Zagovorniki te teorije menijo, da je Kristusova sprava zmagovita prevlada nad njegovo lastno grešno naravo po moči Svetega Duha. Spoznanje o tem naj bi mistično vplivalo na človeka in v njem vzbudilo »zavest o Bogu«. Človekovo duhovno stanje naj ne bi bilo posledica greha, temveč zgolj pomanjkljive »zavesti o Bogu«. Ta teorija je očitno nebiblijska. Veljala bi namreč lahko samo ob predpostavki, da je imel Kristus grešno naravo. Toda Sveto pismo jasno pravi, da je bil Jezus popoln Bog-človek, v vseh vidikih svoje narave brezgrešen (Pismo Hebrejcem 4,15).
Teorija moralnega vpliva: To je prepričanje, da je Kristusova sprava prikaz Božje ljubezni, ki povzroči, da se človeku omehča srce in se človek pokesa. Zagovorniki te teorije menijo, da je človek duhovno bolan in potreben pomoči ter da ga pogled na Božjo ljubezen do njega privede do tega, da sprejme Božje odpuščanje. Namen in pomen Kristusove smrti naj bi bil prikaz Božje ljubezni do človeka. Čeprav sicer drži, da je Kristusova sprava najvišji izraz Božje ljubezni, je ta pogled nebiblijski, saj zanika resnično človekovo duhovno stanje – da je namreč človek mrtev zaradi svojih prestopkov in grehov (Pismo Efežanom 2,1). Zanika pa tudi dejstvo, da Bog v resnici zahteva plačilo za greh. Po tej teoriji Kristusove sprave človeštvo ostane brez resnične žrtve ali plačila za greh. Po tej teoriji Kristusove sprave za človekov greh pravzaprav nobena žrtev, nobeno odplačilo ni dejansko potrebno.
Teorija zgleda: Tu velja, da je Kristusova sprava zgolj zgled vere in poslušnosti, ki naj bi človeka navdihnil za poslušnost Bogu. Privrženci te teorije so prepričani, da je človek duhovno živ ter da sta bila Kristusovo življenje in sprava le zgled za resnično vero in poslušnost; to bi moralo biti človeku v navdih, da bi živel prav tako verno in poslušno. Teorija zgleda in teorija moralnega vpliva sta si podobni v zanikanju dejstva, da Božja pravičnost res zahteva plačilo za greh in da je bilo to plačilo Kristusova smrt na križu. Glavna razlika med teorijo moralnega vpliva in teorijo zgleda pa je ta: teorija moralnega vpliva trdi, da nas Kristusova smrt uči, kako nas Bog ljubi, medtem ko teorija zgleda pravi, da nas Kristusova smrt uči, kako naj živimo. Seveda drži, da moramo slediti Kristusovemu zgledu – celo v njegovi smrti; toda teorija zgleda ne prepoznava človekovega resničnega stanja kot tudi ne dejstva, da Božja pravičnost zahteva plačilo za greh, ki pa ga človek ne more poravnati.
Teorija kupčije: Po teoriji kupčije je namen Kristusove sprave ta, da Bog prejme večno slavo. Posledica je bila, da je Bog Kristusu dal nagrado, ki pa je ta ni potreboval, zato jo je predal človeku. Zagovorniki te teorije menijo, da je človekovo duhovno stanje nespoštovanje Boga; tako se lahko Kristusova smrt, ki je Bogu prinesla večno slavo, šteje (»knjiži v dobro«) grešnikom in so tako lahko odrešeni. Kot mnoge druge teorije tudi ta zanika resnično duhovno stanje neprenovljenih grešnikov in njihovo potrebo po popolnoma novi naravi, ki je dostopna samo v Kristusu (Drugo pismo Korinčanom 5,17).
Teorija vlade: Po tej teoriji Kristusova sprava prikazuje, kako visoko Bog ceni svojo postavo in kako zelo obsoja greh. Kristusova smrt je tisto, zaradi česar ima Bog razlog za odpuščanje grehov ljudem, ki se pokesajo in sprejmejo Kristusovo namestniško smrt. Pripadniki te teorije so prepričani, da je človekovo duhovno stanje posledica prekršitve Božjega moralnega zakona in da je namen Kristusove smrti nadomestilo za kazen zaradi greha. Ker je Kristus plačal kazen za greh, lahko Bog zakonito odpusti tistim, ki Kristusa sprejmejo kot svojega namestnika. Zmotnost te teorije je, da ne uči, da je Kristus plačal kazen za konkretne grehe nekaterih ljudi, ampak da je prek njegovega trpljenja človeštvo pač nekako uvidelo, da so bili Božji zakoni prekršeni in da je bila plačana nekakšna kazen.
Teorija namestniške kazni: Po tej teoriji je Kristusova sprava namestniška žrtev (kazen, prestana namesto koga drugega), ki je zadostila pravični Božji jezi zaradi greha. Kristus je s svojo žrtvijo plačal kazen za človekov greh ter s tem prinesel odpuščanje, človeku pripisal pravičnost in ga spravil z Bogom. Zagovorniki te teorije so prepričani, da so vsi vidiki človeka – njegov um, volja in čustva – pokvarjeni od greha in da je torej človek zato popolnoma izprijen in duhovno mrtev. Po tej teoriji je Kristus s svojo smrtjo plačal kazen za greh vseh tistih, ki so samo po Božji milosti, samo po veri deležni Kristusovega namestništva kot edinega sprejemljivega plačila za greh. Ta pogled se najbolje ujema s svetopisemskim pogledom na greh, človeško naravo ter namen in učinek Kristusove smrti na križu.
English
Katere so različne teorije sprave?
