Vprašanje
Kaj pomeni, da je Bog večen?
Odgovor
Beseda večen pomeni »ki obstaja brez začetka in brez konca«, »katerega obstajanje traja časovno neomejeno in brez prekinitve« (SSKJ). O večnosti Božjega obstoja govori Psalm 90,2: »Preden so bile rojene gore in si oblikoval zemljo in svet, od vekov in na veke si ti Bog.« Ker je človeško izkustvo časovno in prostorsko omejeno, si zelo težko predstavljamo nekoga, ki nima začetka, ampak obstaja že od nekdaj in bo obstajal večno. A Sveto pismo ne poskuša dokazati, da Bog obstaja ali da je večen, ampak se preprosto začne s trditvijo: »V začetku je Bog ...« (Prva Mojzesova knjiga), ki kaže, da je ob začetku časa Bog že obstajal. Sveto pismo predvideva večni obstoj Boga. Logično je namreč to: da bi lahko nekaj, kar je imelo začetek (naše vesolje), zdaj obstajalo, je moralo tisto nekaj ali tisti nekdo, ki je to ustvaril, obstajati od nekdaj. Znanost je namreč dokazala, da spontano samogeneriranje ni mogoče. Pravimo, da za Boga kot večno bitje velja t. i. aseiteta, samo-od-sebnost. Bog je neodvisen od ustvarjenega reda, samozadosten, avtonomen in samoobstoječ. On je življenje sam po sebi ali sam iz sebe. Bog je od nekdaj bil in vselej bo: v vsej večnosti, ki se brez meja razteza v času nazaj in v času naprej – za večne čase, ki so bili in ki bodo.
Ko je Bog poslal Mojzesa k faraonu z zahtevo po izpustitvi Izraelcev, je Mojzes domneval, da ga bodo tam vprašali, kako se Bog imenuje. Božji odgovor je nadvse pomenljiv: »Bog mu je rekel: ›JAZ SEM, KI SEM.‹ In nato je rekel: ›Tako reci Izraelovim sinovom: 'JAZ SEM' me je poslal k vam.‹« (Druga Mojzesova knjiga 3,14) Ime JAZ SEM izraža bitnost Boga: njegov večni samoobstoj. On je bitnost obstoja. On je Bitje bitij. JAZ SEM je večno nespremenljiv. Njegova stalnost in zvestoba pri izpolnjevanju obljub sta zagotovljeni, saj on vlada onkraj vsega časa in nad njim: nad preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. JAZ SEM ne pomeni le, da sem, kar sem v sedanjosti, temveč tudi to, da sem, kar sem bil; in da sem, kar bom; in da bom, kar sem – večno nespremenljiv.
Jezus Kristus, druga oseba Trojice, se je za božanskega izrekel z besedami: »Preden se je Abraham rodil, jaz sem.« (Evangelij po Janezu 8,58) Jezus je s tem zatrdil, da je on Bog v mesu (učlovečeni Bog) – in na podlagi te izjave so ga hoteli Judje kamnati: domnevali so namreč, da je storil bogokletje (Evangelij po Janezu 8,59; Tretja Mojzesova knjiga 24,16). Jezus je trdil, da je večen, kot je večen njegov Oče. Apostol Janez pa je o Kristusovi naravi trdil tudi to: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.« (Evangelij po Janezu 1,1) Božanski atribut Boga, da obstaja večno, je pripisan tudi tretji osebi trojice, Svetemu Duhu (Pismo Hebrejcem 9,14). Bog (Trojica – Oče, Sin in Sveti Duh) je ene bitnosti. Vse tri božanske osebe tega troedinega Boga obstajajo večno (zunaj časa), pri čemer ima vsaka od njih vse (oz. iste) atribute božanskosti.
V Pismu Rimljanom 1,20 beremo, da se nam Božja večna moč in božanska narava razodevata po njegovem stvarstvu. Vsi ljudje se zavedajo obstoja Boga in ga razumejo – s tem, ko so priča različnim vidikom njegovega ustvarjenega reda. Planeti se stoletje za stoletjem gibljejo po svojih orbitah. Letni časi prihajajo in odhajajo vsak ob svojem času. Leto za letom vse to in še na milijone drugih stvari nenehno pričuje o Božji večni, nespremenljivi naravi. Nekega dne bo Bog ustvaril novo nebo in novo zemljo, kjer ne bo greha in ki bosta trajala večno – kot on. Vsi, ki pripadajo Bogu samo po odpuščanju grehov, samo po milosti, samo po veri, samo v Jezusa Kristusa bodo prav tako prebivali z jim vso večnost in bili tako deležni večnostne narave Boga, po čigar podobi smo bili ustvarjeni.
English
Kaj pomeni, da je Bog večen?
