Vprašanje
Ali si vera v Boga in znanost nasprotujeta?
Odgovor
Definicija znanosti je »opazovanje, identificiranje, opisovanje, poskusno preiskovanje in teoretična razlaga pojavov.« Znanost je metoda, ki jo lahko uporablja človeštvo, da bi pridobilo večje razumevanje naravnega vesolja. To je iskanje znanja z opazovanjem. Napredovanja v znanosti kažejo obseg človeške logike in domišljije. Vendar prepričanje kristjana v znanost ne bi smelo biti nikoli takšno kot naše prepričanje v Boga. Kristjan lahko veruje v Boga in spoštuje znanost, dokler se spominja, kaj od tega je popolno in kaj ni.
Naše prepričanje v Boga je prepričanje vere. Imamo vero v Božjega Sina za odrešitev, vero v njegovo besedo za učenje in vero v njegovega Svetega Duha za vodstvo. Naša vera v Boga bi morala biti absolutna, saj ko položimo svojo vero v Boga, se zanašamo na popolnega, vsemogočnega in vsevednega Stvarnika. Naše prepričanje v znanost bi moralo biti intelektualno in nič več. Zanašamo se lahko na znanost, da bo naredila veliko čudovitih stvari, vendar se lahko na znanost tudi zanesemo, da bo delala napake. Če položimo vero v znanost, se zanašamo na nepopolne, grešne, omejene, umrljive ljudi. Znanost v preteklosti ni imela prav glede mnogih stvari, na primer glede oblike zemlje, letov na motorni pogon, cepljenja, transfuzij krvi in celo razmnoževanja. Bog ima vedno prav.
Resnice se ni treba bati, zato ni razloga, da bi se kristjan bal dobre znanosti. Če se naučimo več o tem, kako je Bog oblikoval naše vesolje, to pomaga vsemu človeštvu, da ceni čudež stvarjenja. Širjenje našega znanja nam pomaga premagovati bolezni, nevednost in napačno razumevanje. Nevarnost pa nastopi, ko imajo znanstveniki svojo vero v človeško logiko za višjo od vere v našega Stvarnika. Ti ljudje niso nič drugačni od kogarkoli, ki je predan religiji; izbrali so vero v človeka in bodo našli dejstva, da zagovarjajo to vero.
Še vedno pa najbolj racionalni znanstveniki, celo tisti, ki nočejo verovati v Boga, priznavajo pomanjkanje popolnosti v našem razumevanju vesolja. Priznali bodo, da znanost ne more niti dokazati niti ovreči Boga niti Svetega pisma, prav tako kot se ne da dokazati ali ovreči mnogih njihovih najljubših teorij. Znanost naj bi bila resnično nevtralna disciplina, ki naj bi iskala samo resnico, ne pa spodbujala določeno prepričanje.
Veliko znanosti podpira obstoj in delo Boga. Psalm 19,2 pravi: »Nebesa pripovedujejo o Božji slavi, nebesni svod sporoča o delu njegovih rok.« Ko sodobna znanost odkriva več o vesolju, najdemo več dokazov o stvarjenju. Neverjetna zapletenost in kopiranje DNK, zapleteni in prepleteni zakoni fizike in popolno sožitje pogojev in kemije tukaj na zemlji vsi podpirajo sporočilo Svetega pisma. Kristjan bi moral sprejeti znanost, ki išče resnico, a zavrniti »duhovnike znanosti«, ki postavljajo človeško znanje nad Boga.
English
Ali si vera v Boga in znanost nasprotujeta?
