Vprašanje
Katere so odlike in katere so šibke točke prepričanja, da se bo vnebovzetje zgodilo na sredini obdobja stiske (ang. midtribulationism)?
Odgovor
Nekateri biblicisti menijo, da se bo vnebovzetje zgodilo prav na sredini obdobja stiske. Takrat se bo oglasila sedma trobenta (Razodetje 11,15), Cerkev se bo v zraku srečala s Kristusom, nato pa se bo na zemljo izlil srd (Razodetje 15–16), ki mu pravimo velika stiska. Med vnebovzetjem in Kristusovim drugim prihodom (da bi Kristus vzpostavil svoje kraljestvo) bodo torej pretekla tri leta in pol. Zagovorniki tega stališča menijo, da bo Cerkev prestala prvo polovico stiske; najhujše – zadnja tri leta in pol – pa ji bo prihranjeno. Sorodno temu stališču je prepričanje, da bo Cerkev vnebovzeta pred »velikim dnem [...] jeze« (Razodetje 6,17).
Zagovorniki takega pogleda svoja mnenja utemeljujejo s kronologijo iz Drugega pisma Tesaloničanom 2,1–3. Dogodki si bodo sledili tako: 1. odpad, 2. razodetje antikrista, 3. Kristusov dan. Zagovorniki pravijo, da se antikrist ne bo očitno razodel vse do »gnusobe opustošenja« (Matej 24,15), kar se bo zgodilo na sredini obdobja stiske (Daniel 9,27). V podkrepitev temu prepričanju se sklicujejo na Daniela 7,25, kjer beremo, da bo antikrist tri leta in pol uničeval »svete«; menijo, da je to prva polovica stiske in da »sveti« pomenijo Cerkev. »Kristusov dan« si razlagajo kot vnebovzetje; Cerkev naj torej ne bi bila vnebovzeta, dokler se ne bo razodel antikrist.
Privrženci tega stališča učijo tudi to, da je trobenta v Prvem pismu Korinčanom 15,52 prav tista trobenta, ki bo zatrobila v Razodetju 11,15. Trobenta v Razodetju 11 je zadnja v vrsti trobent. Zato bi bila to mogoče res lahko »poslednja trobenta« iz Prvega pisma Korinčanom 15. Vendar tako sklepanje ni smiselno, če pomislimo na to, kaj so cilji trobent. Trobljenje, ki se bo oglasilo ob vnebovzetju, bo prihajalo od »Božje trobente« (1 Tesaloničanom 4,16), trobljenje v Razodetju 11 pa napoveduje sodbo. Ena trobenta je poziv milosti Božjim izvoljencem; druga je izrek sodbe nad hudobnimi. Poleg tega sedma trobenta v Razodetju, gledano kronološko, ni »poslednja trobenta. V Evangeliju po Mateju 24,31 beremo o še eni trobenti, ki bo zatrobila ob začetku Kristusovega kraljestva.
V Prvem pismu Tesaloničanom 5,9 piše, da Bog Cerkve ni namenil za jezo, ampak za to, da bi prišla do odrešenja. To zveni, kot da kristjanov ne bo zadela stiska. Privrženci opisanega nazora menijo, da se »jeza« nanaša le na drugo polovico stiske, konkretno na čaše srda. Vendar se zdi tako omejevanje pomena te besede neutemeljeno. Zagotovo lahko tudi te hude sodbe pečatov in trobent – vključno z lakoto, zastrupljenimi rekami, potemnelo luno, prelivanjem krvi, potresi in trpinčenjem – razumemo kot Božjo jezo.
Zagovorniki stališča o vnebovzetju na sredini obdobja stiske menijo, da se bo vnebovzetje zgodilo v Razodetju 11, pred začetkom velike stiske. A pri taki kronologiji sta dve težavi. Prvič, izraz »velika stiska« se v celotni knjigi Razodetja pojavi samo enkrat: v 7,14, pred odprtjem sedmega pečata. Drugič, edino omembo »velikega dneva jeze« najdemo v Razodetju 6,17, v času dogodkov šestega pečata. Obe omembi nastopita prezgodaj, da bi lahko vnebovzetje umestili na sredino obdobja stiske, katerega časovni okvir je sedma trobenta.
Zadnja slabost te teorije je enaka kot pri obeh konkurenčnih teorijah: Sveto pismo ne navaja izrecnega časovnega poteka prihodnjih dogodkov. Pismo ne uči izrecno tega ali onega nauka, zato imamo glede nekaterih vidikov kristjani različna mnenja o tem, kako se zadevne prerokbe skladajo med seboj.
English
Katere so odlike in katere so šibke točke prepričanja, da se bo vnebovzetje zgodilo na sredini obdobja stiske (ang. midtribulationism)?
