Vprašanje
Katere so odlike in katere so šibke točke prepričanja, da se bo vnebovzetje zgodilo po koncu obdobja stiske (ang. posttribulationism)?
Odgovor
Kadar razpravljamo o vprašanjih, ki vključujejo eshatologijo (proučevanje poslednjega časa), se zavedajmo, da so skoraj vsi kristjani složni glede trojega:
1. Prihaja čas velike stiske, kakršne svet še ni videl. 2. Po koncu stiske se bo Kristus vrnil, da bi vzpostavil svoje kraljestvo na zemlji. 3. Zgodilo se bo vnebovzetje – prehod iz smrtnosti v nesmrtnost. Za kristjane bo potekalo tako, kakor je opisano v Evangeliju po Janezu 14,1–3, Prvem pismu Korinčanom 15,51–52 in Prvem pismu Tesaloničanom 4,16–17. Preostaja le vprašanje, kako bo vnebovzetje umeščeno v časovni okvir stiske in drugega prihoda.
Obstajajo tri glavne teorije, kar zadeva čas vnebovzetja: 1. Vnebovzetje se bo zgodilo, preden se bo začela stiska. 2. Vnebovzetje se bo zgodilo na sredini obdobja stiske. 3. Vnebovzetje se bo zgodilo na koncu obdobja stiske. V tem članku si bomo ogledali tretjo teorijo: da se bo vnebovzetje zgodilo na koncu ali proti koncu obdobja stiske (ang. posttribulationism). Takrat se bo Cerkev v zraku srečala s Kristusom, nato pa se vrnila na zemljo, ker bo tam vzpostavljeno Kristusovo kraljestvo na zemlji. Vnebovzetje in Kristusov drugi prihod (da bi Kristus vzpostavil svoje kraljestvo) se bosta zgodila skoraj sočasno. Cerkev naj bi torej prestala celotno obdobje stiske. To stališče zagovarjajo Rimskokatoliška cerkev, Grška pravoslavna cerkev in številne protestantske denominacije.
Jezus v svoji obširni razpravi o poslednjem času res pravi, da se bo vrnil »po veliki stiski« (Matej 24,21.29). Tudi v knjigi Razodetje, polni najrazličnejših prerokb, je omenjen samo en prihod Gospoda, in sicer naj bi se vrnil po stiski (Razodetje 19–20). Vrstice, kot je Razodetje 13,7, prav tako govorijo v prid takemu stališču, saj bodo očitno tudi po stiski obstajali sveti. Poleg tega je vstajenje mrtvih v Razodetju 20,5 imenovano »prvo vstajenje«. Glede na to, da se prvo vstajenje zgodi po stiski, zagovorniki stališča o vnebovzetju ob koncu stiske menijo, da se vstajenje, povezano z vnebovzetjem v Prvem pismu Tesaloničanom 4,16, ne more zgoditi prej.
Zagovorniki tega pogleda poudarjajo tudi, da je Božje ljudstvo v zgodovini prestalo veliko hudega preganjanja in preizkušenj. Pravijo, da nas zato ne bi smelo čuditi, da tudi Cerkev doživlja veliko stisko ob koncu časa. Poleg tega razlikujejo satanovo jezo (ali človekovo jezo) od Božje jeze v Razodetju. Satanova jeza je uperjena proti svetim in Bog jo dopušča, ker se njegovi zvesti tako očistijo. Po drugi strani pa se Božja jeza razliva na antikrista in njegovo brezbožno kraljestvo; Bog bo svoje ljudstvo pred to kaznijo zaščitil.
A Sveto pismo uči, da za tiste, ki so v Kristusu, ni obsodbe in nikoli ne bodo izkusili Božje jeze (Rimljanom 8,1). Nekatere sodbe v obdobju stiske so posebej namenjene neodrešenim, številne druge sodbe, na primer potresi, padanje zvezd na zemljo in časi lakote, pa bodo zadele odrešene in neodrešene. Če torej drži, da kristjani prestanejo stisko in izkusijo Božjo jezo, je to v nasprotju s Pismom Rimljanom 8,1.
Privrženci tega nauka tudi stežka razložijo, zakaj v nobenem svetopisemskem odlomku v zvezi s stisko ni besede Cerkev. Celo v Razodetju 4–24, ki je najdaljši opis stiske, te besede ni. Verjetno domnevajo, da beseda »sveti« v Razodetju 4–21 pomeni Cerkev; a na teh mestih je uporabljena druga grška beseda.
Zadnja slabost te teorije je enaka kot pri obeh konkurenčnih teorijah: Sveto pismo ne navaja izrecnega časovnega poteka prihodnjih dogodkov. Pismo ne uči izrecno tega ali onega nauka, zato imamo kristjani glede nekaterih vidikov različna mnenja o tem, kako se zadevne prerokbe skladajo med seboj.
English
Katere so odlike in katere so šibke točke prepričanja, da se bo vnebovzetje zgodilo po koncu obdobja stiske (ang. posttribulationism)?
