Vprašanje
Ali lahko kristjan svoje odrešenje »vrne«?
Odgovor
Kratki odgovor na to vprašanje se glasi: Ne, kristjan odrešenja ne more vrniti. Nenavadno je, da so nekateri ljudje, ki menijo, da kristjan odrešenja ne more »izgubiti«, obenem mnenja, da je odrešenje mogoče Bogu vrniti. Sklicujejo se na Pismo Rimljanov 8,38–39 in pravijo, da nas sicer od Boga ne more ločiti nič od zunaj, lahko pa se mi svojevoljno odločimo, da se bomo ločili od njega. To stališče ni le v nasprotju s Svetim pismom, ampak tudi z logiko.
Če želimo razumeti, zakaj odrešenja ni mogoče »vrniti«, moramo razumeti troje: kakšen je po naravi Bog, kakšen je človek in kakšno je odrešenje. Bog je po naravi Odrešenik. Že samo v Psalmih je kar 13-krat imenovan človekov rešitelj. Odrešenik je samo Bog – rešiti nas ne more nihče drug in tudi sami sebe ne moremo rešiti. »Jaz, jaz sem Gospod, razen mene ni rešitelja.« (Izaija 43,11) Nikjer v Svetem pismu ne vidimo, da bi bil Odrešenik pri odrešenju kakorkoli odvisen od ljudi, ki jih odreši. Evangelij po Janezu 1,13 jasno pravi, da se tisti, ki pripadajo Bogu, niso rodili po lastni volji, ampak po Božji. Bog odrešuje po svoji volji do odrešenja in po svoji odrešenjski moči. Vedno ravna po svoji volji in svoji neomejeni moči (Daniel 4,32).
Božji odrešenjski načrt se je uresničil po učlovečenem Bogu Jezusu Kristusu, ki je na zemljo »prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno« (Luka 19,10). Jezus je jasno povedal, da nismo mi izbrali njega, ampak on nas, in obroditi moramo sad (Janez 15,16). Odrešenje je Božji dar, ki ga po veri v Kristusa prejmejo tisti, ki jih je Bog že pred stvarjenjem vnaprej določil za to in ki so v odkupitev prejeli obljubljeni pečat Svetega Duha (Efežanom 1,11–14). Torej nihče ne more svojevoljno onemogočiti načrta odrešenja, ki ga ima Bog zanj. Bog ne bi vnaprej določil, da bo kdo prejel dar odrešenja, potem pa bi mu ta človek dar »vrnil« in tako preprečil Božji načrt. Zaradi Božje vsevednosti in vnaprejšnje vednosti tak scenarij ni mogoč.
Človek je po naravi pokvarjen in sam od sebe ne išče Boga. Ne išče ga (in ga niti ne more iskati), dokler mu srca ne preobrazi Sveti Duh. Božja beseda mu je nedoumljiva. Neprerojeni ljudje so nepravični, izpridili so se in ne delajo dobrega. Usta imajo polna »kletev in grenkobe«, nagnjeni so k prelivanju krvi, nemirni so in »ni strahu Božjega pred njihovimi očmi« (Rimljanom 3,10–18). Tak človek niti ne vidi svoje potrebe po odrešenju, kaj šele, da bi se zmogel rešiti sam. Šele ko postane nova stvaritev v Kristusu, se mu srce in um obrneta k Bogu. Zdaj vidi resnico in razume duhovne reči (1 Korinčanom 2,14; 2 Korinčanom 5,17).
Kristjan je tisti, ki je bil odkupljen od greha in usmerjen na pot proti nebesom. On je nova stvaritev, njegovo srce se je obrnilo k Bogu. Njegove stare narave ni več. Njegova nova narava si prav nič ne želi vrniti odrešenja in se povrniti k staremu jazu, podobno kakor si bolnik, ki je s presaditvijo prejel novo srce, ne želi vrniti svojega novega srca v zameno za prejšnje bolno srce. Misel, da bi želel kristjan vrniti svoje odrešenje, je nesvetopisemska in nepredstavljiva.
English
Ali lahko kristjan svoje odrešenje »vrne«?
