Vprašanje
Ali bi morale biti ženske v cerkvi res tiho?
Odgovor
V Prvem pismu Korinčanom 14,33b–35 beremo: »Kakor v vseh cerkvah svetih naj žene tudi v vaših cerkvah molčijo. Ni jim namreč dovoljeno govoriti, ampak naj bodo podložne, kakor pravi tudi postava. Če pa se hočejo o čem poučiti, naj doma vprašajo svoje može, ker bi bilo sramotno, če bi žena govorila v cerkvi.« V Prvem pismu Timoteju 2,11–12 je navodilo podobno: » Ženska naj se da poučiti tiho in z vso vdanostjo. [...] Tiho naj bo.«
Na prvi pogled je videti, kot da je to univerzalna zapoved, češ da naj ženske v cerkvi nikoli in pod nobenim pogojem ne govorijo. A treba je natančneje proučiti kontekst.
Širše sobesedilo, Prvo Pismo Timoteju 2,11–14, se glasi tako: »Ženska naj se da poučiti tiho in z vso vdanostjo. Ne dovolim pa, da bi ženska poučevala, tudi ne, da bi gospodovala nad moškim. Tiho naj bo. Prvi je bil namreč izoblikovan Adam, potem Eva. In Adam ni bil zapeljan, žena pa se je pregrešila, ker se je dala zapeljati.« Kot vidimo, Pavel konkretno govori o poučevanju in prevzemanju avtoritete. Ženska »naj bo tiho« v tem smislu, da v cerkvi ne poučuje in da izkazuje podrejenost avtoriteti tako, da se uči. Ne gre torej za absolutno zapoved, da morajo biti ženske pri vseh bogoslužjih in ves čas tiho.
V tem odlomku iz Prvega pisma Korinčanom 14 si je treba ogledati tudi kontekst. V enem izmed predhodnih delov pisma Pavel omenja okoliščine, v katerih je ženskam dovoljeno moliti in prerokovati javno: »Vsaka ženska pa, ki moli ali prerokuje [...]« (1 Korinčanom 11,5)
Po mnenju proučevalcev ni nujno, da odlomka Prvo pismo Korinčanom 11 (ženske molijo in prerokujejo) in Prvo pismo Korinčanom 14 (ženske naj bodo tiho) dojemamo kot neskladna – lahko ju namreč razumemo tako:
• Pravilo iz 11. poglavja velja za manjšo skupino verujočih; pravilo iz 14. poglavja pa velja za celotni zbor.
• V 11. poglavju je poudarek na oblačenju (pokrivanju glave), ki predstavlja podrejenost, ne glede na to, ali je dostojno, da ženska moli ali prerokuje, medtem ko Pavel vprašanje prerokovanja obravnava pozneje, v 14. poglavju.
• Pavel v 11. poglavju zabeleži, da so ženske v korintski cerkvi molile in prerokovale; svoje stališče do navade, da ženske prerokujejo, pa predstavi v 14. poglavju.
Če si natančneje ogledamo Prvo pismo Korinčanom 14, ugotovimo, da je splošna skrb namenjena redu na srečanjih. Cerkev v Korintu je bila na slabem glasu, da so srečanja polna nereda (v. 33). Kot kaže, so se pri bogoslužju vsi oglašali, kadarkoli in kakorkoli se jim je zahotelo. Udeleženci z darom jezikov so govorili vsevprek, nihče pa se ni menil za razlaganje. Tisti, ki naj bi bili prejeli razodetje od Boga, so brez reda vpili, čeprav jih ni bilo mogoče razumeti, izrečenega pa očitno tudi nihče ni presojal. Srečanja korintske cerkve so bila kaotična, nikomur v pouk ali izgrajevanje (g. v. 5.12.19). Zato je Pavel posameznim skupinam naročil, naj bodo v določenih trenutkih in pod določenimi pogoji »tiho«.
• V. 27–28a: kdor govori v jezikih, naj »molči«, če govori kdo drug ali če ni na voljo razlagalca.
• V. 29–31a: prerok naj umolkne, ko spregovori kateri drug.
• V. 34–35: ženske naj molčijo in s tem izkazujejo podrejenost.
Prvo pismo Korinčanom 14,33–35 ima zelo konkreten kontekst. Večina 14. poglavja tega pisma je namenjena razpravi o jezikih in prerokovanju. Neposredni kontekst vrstic 33–35 je presojanje jezikov in prerokovanja. V tem kontekstu naj bi ženske molčale.
V Prvem pismu Timoteju 2,11–12 je ženskam prepovedano, da bi poučevale in gospodovale nad moškimi. V Prvem pismu Korinčanom 14,33–35 je ženskam prepovedano, da bi z avtoriteto presojale katero koli razodetje, predstavljeno v jezikih ali prek preroštva. To bi pomenilo prevzemanje avtoritete nad moškimi.
V cerkvi je veliko vlog, ki jih lahko opravljajo ženske. Edine vloge, ki jih ne smejo opravljati, so tiste, ki vključujejo prevzemanje avtoritete nad moškimi ali poučevanje moških. Če bi ženska presojala novo razodetje, prejeto prek duhovnih darov jezikov in preroštva, bi to pomenilo izvajanje avtoritete nad moškim. Kadar se torej presojajo govor v jezikih in preroštva, naj bodo ženske tiho. Če prvo pismo Korinčanom 14,33–35 razložimo v kontekstu, vidimo, da ne gre za ukaz ženskam, naj nenehno molčijo. Pač pa je to le zapoved, skladna s Prvim pismom Timoteju 2,11–12, namreč da naj ženske ne izvajajo avtoritete nad moškim.
English
Ali bi morale biti ženske v cerkvi res tiho?
