Vprašanje
Kaj je življenjski dih?
Odgovor
Vrhunec Božjega ustvarjalnega dela je bilo njegovo izjemno stvarjenje človeka. »GOSPOD Bog je iz zemeljskega prahu izoblikoval človeka, v njegove nosnice je dahnil življenjski dih[.]« (1 Mojzes 2,7) Vrhovni Stvarnik nebes in zemlje je s stvarjenjem človeka naredil dvoje: prvič, človeka je ustvaril iz prahu zemlje, in drugič, Adamu je vdahnil življenjski dih. Po tem se človek razlikuje od vseh drugih Božjih stvaritev.
Ta odlomek vključuje tri pomembna dejstva o stvarjenju človeka. Prvič, človeka je ustvaril Bog, in to Bog sam. Človek se ni razvil iz drugih bitij. Človeka niso ustvarile neosebne sile. Človeka niso ustvarile celice, DNK, atomi, molekule, vodik, protoni, nevtroni ali elektroni. Vse to so le gradniki človekovega fizičnega telesa. Človeka je izoblikoval Bog. Bog je ustvaril vse gradnike, nato pa jih je uporabil, da je naredil človeka.
Beseda »izoblikoval« je prevod hebrejskega glagola jasár, ki se nanaša na delo kiparja ali lončarja. Pred oči nam prikliče podobo lončarja, ki z inteligentnostjo in močjo oblikuje svojo stvaritev. Bog je mojster lončar, ki je imel v mislih podobo človeka ter ki ima moč in inteligentnost, da to podobo prikliče v življenje. Bog je vseveden in vsemogočen, zato naredi, kar hoče.
Drugič, Bog je človeku vdihnil življenjski dih. Človek je več kot »prah«, več kot le fizična snov. Ima namreč duha. To si lahko predstavljamo tako: Bog je iz prahu zemlje izoblikoval samo Adamovo telo – človeško telo brez življenja, ki je ležalo na tleh. Nato se je Bog nagnil nadenj in mu v nosnice dahnil svoj lastni »dih«. Bog, ki je vir življenja, je življenje položil naravnost v človeka. Ta življenjski dih pozneje vidimo v Evangeliju po Janezu 20,22, ko Jezus učencem dá novo življenje.
Tretjič, v Prvi Mojzesovi knjigi 2,7 beremo, da je človek postal »živa duša«. V hebrejščini je to beseda népeš – bitje, ki je živo, ki diha in se zaveda. Človek ni postal živa duša, dokler mu ni Bog vdihnil življenja. Človek je fizično, razumsko, živo, duhovno bitje in je kot tak med živimi bitji na zemlji edinstven.
Kaj je torej Božji življenjski dih? To sta življenje in moč Boga, dana človeku, da bi bil oživljen. Hebrejska beseda za dih pa je rúah, ki pomeni tudi ‘duh, veter, dah, zrak’. Življenje Boga nikoli ne mine. Nesnovni del človeka je bil zasnovan za večno življenje. Vprašanje pa je, kje bo kdo živel.
English
Kaj je življenjski dih?
