Vprašanje
Kateri so znaki pristne odrešujoče vere?
Odgovor
To je eno najpomembnejših vprašanj krščanskega življenja. Mnogi kristjani dvomijo o svojem odrešenju, ker ne vidijo znakov pristne vere v svojem življenju. Nekateri ljudje sicer pravijo, da o svoji odločitvi za Kristusa ne smemo dvomiti. A Sveto pismo nas spodbuja, da se preverjamo in da preizkušamo, ali smo verni (Drugo pismo Korinčanom 13,5). Na srečo nam je dal Bog zgled, kako se lahko prepričamo, ali res imamo večno življenje. Janez je svoje prvo pismo napisal prav s tem namenom: »To vam pišem, da boste vedeli, da imate večno življenje, vam, ki verujete v ime Božjega Sina.« (1 Jn 5,13)
V pismu najdemo vrsto meril, s katerimi si lahko pomagamo pri preiskovanju sebe in svoje vere. Ob tem se zavedajmo, da nihče ne more v celoti zadostiti vsem tem merilom. Lahko pa glede nanje ugotavljamo, ali stanovitno rastemo v milosti.
1. Ali vam je občestvo s Kristusom in njegovim odkupljenim ljudstvom v veselje? (1,3) 2. Bi ljudje o vas rekli, da hodite v luči, ali bi rekli, da hodite v temi? (1,6–7) 3. Ali priznavate in izpovedujete svoje grehe? (1,8) 4. Ali ste poslušni Božji besedi? (2,3–5) 5. Ali se v vašem življenju odraža, da imate raje Boga kot svet? (2,15) 6. Ali v življenju ravnate pravično? (2,29) 7. Ali se očiščujete? (3,3) 8. Ali opažate, da čedalje manj grešite? (3,5–6) [Opomba: to ne pomeni, da greha sploh ni več, ampak da ne vztrajate v stalnem grehu, ki bi bil del vašega načina življenja.] 9. Ali izkazujete ljubezen drugim kristjanom? (3,14) 10. Ali delujete v skladu s tem, kar izpovedujete? (3,18–19) 11. Ali skrbite, da imate čisto vest? (3,21) 12. Ali kot kristjan/kristjanka doživljate zmago? (5,4)
Če ste na ta vprašanja (ali na večino njih – glede preostalega pa se trudite) odgovorili z »Da«, se v vašem življenju kažejo sadovi odrešenja. Jezus je rekel, da je učence mogoče prepoznati po sadovih (Matej 7,20). Veje brez sadov – ljudje, ki izpovedujejo vero v Kristusa, a pri njih ni opaziti sadov Duha (Galačanom 5,22–23) – bodo odstranjeni in vrženi v ogenj (Janez 15,2). Pri resnični veri človek ne samo veruje v Boga (verujejo namreč tudi demoni; Jakob 2,19), ampak tudi odkrito priznava grehe in je poslušen Kristusovim zapovedim. Ne pozabimo namreč, da smo sicer res odrešeni z milostjo po veri, ne pa po naših lastnih delih (Efežanom 2,8–9) – da pa se mora to odrešenje vendarle odražati v naših delih (Jakob 2,17–18). Prava odrešujoča vera vedno obrodi dela. Vera pa, ki se nikoli ne odraža v dobrih delih, ni prava vera in ne odreši nikogar.
Poleg tega, da naj bi zmogli pritrdilno odgovoriti na ta vprašanja, se moramo tudi zavedati Božjih obljub in vojne, sredi katere tičimo. Satan je enako resničen kot Jezus Kristus in je velik sovražnik naše duše. Ko se obrnemo h Kristusu, začne satan iskati priložnosti, da bi nas prevaral in porazil. Prepričuje nas, da smo navadne zgube ali da je Bog nad nami obupal. V Kristusu pa imamo zagotovilo, da nas bo Kristus obvaroval. V Evangeliju po Janezu 17,11 je sam Jezus za nas molil tako: »Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor midva.« V 15. v. je molil, da bi nas Bog obvaroval pred satanom. V Janezu 10,27–29 pa je rekel: »Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. Dajem jim večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke.« Če poslušate in ubogate Jezusov glas, ste ena izmed njegovih ovc in Jezus vas ne bo nikoli izpustil. Jezus je s to čudovito prispodobo pokazal, kako ljubeče varuje kristjane, Oče pa vse skupaj čuva z mogočno roko; tako imamo dvojno zagotovilo večne varnosti.
English
Kateri so znaki pristne odrešujoče vere?
